"Cerkev svete Trojice v Hrastovljah je neprecenljiv del naše skupne kulturne dediščine in eden najmočnejših simbolov istrske dediščine. Z razglasitvijo za kulturni spomenik državnega pomena zagotavljamo najvišjo raven varstva te izjemne celote, od fresk, med katerimi izstopa Mrtvaški ples, do taborskega obzidja in širšega prostora, ki spomeniku daje njegovo prepoznavno podobo. To je tudi jasen signal, da je skrb za kulturno dediščino vlaganje v znanje, spomin in prihodnost," so besede ministrice za kulturo Aste Vrečko navedli na ministrstvu za kulturo.
Vlada je odlok o razglasitvi cerkve, ki stoji na skalnati vzpetini jugovzhodno od vasi Hrastovlje, za kulturni spomenik državnega pomena sprejela v okviru današnjega obiska v obalno-kraški regiji. Doslej je veljala za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Predlog odloka je na pobudo koprske občine pripravila piranska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je ta zapisala v utemeljitvi, cerkev predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti in je edinstvena v svoji arhitekturni zasnovi in gotskih poslikavah, ki krasijo notranjščino v celoti.
Kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, se z razglasitvijo določijo varovane sestavine spomenika, obseg spomenika ter vplivno območje, s čimer se zagotavlja dolgoročno ohranjanje njegovih vrednot, vedutne izpostavljenosti in značilne krajinske podobe. Cerkev ostaja namenjena sakralni rabi, hkrati pa se v skladu z varstvenimi pogoji omogoča tudi njena dostopnost in predstavitev javnosti.
Cerkev stoji na avtentični lokaciji najmanj od leta 1480 ter je ohranila prvotni sakralni značaj in podobo. Obdaja jo mogočno protiturško taborsko obzidje iz 16. stoletja, ki je eden najbolje ohranjenih primerov te vrste v Sloveniji.
Kot so za STA ob pobudi za razglasitev novembra lani pojasnili na koprski občini, je cerkev v Hrastovljah romanska triladijska cerkev z banjastimi oboki, ki jo krasi izjemno bogata gotska poslikava. Janez iz Kastva je s sodelavci leta 1490 poslikal skoraj vsak košček prostora - od sten in arkad do stebrov. Njegovo avtorstvo potrjuje dolg napis na severni steni, zapisan v glagolici in latinici. Med številnimi prizori posebej izstopa znameniti Mrtvaški ples, ki cerkvi daje prepoznavno ikonografsko posebnost.
Gotska arhitektura je slog, ki se je razvil v Franciji v 12. stoletju in je prevladoval v Evropi do 16. stoletja. Za gotsko arhitekturo so značilni visoki, vitki stolpi, koničasti loki, rebrasti oboki in oporni sistemi z oporniki in poloporniki, ki omogočajo gradnjo velikih oken, pogosto z vitraži. Ta slog je omogočal gradnjo visokih in svetlih cerkva, ki so simbolizirale stremljenje k nebesom. Najbolj znani primeri gotske arhitekture so stolnice, kot je Notre-Dame v Parizu ali katedrala v Chartresu.
Mrtvaški ples (latinsko 'chorea mortuorum', nemško 'Totentanz') je alegorična upodobitev plesa med živimi in mrtvimi, ki simbolizira univerzalnost smrti in minljivost zemeljskega življenja. Na teh upodobitvah okostnjaki ali druga bitja, ki predstavljajo smrt, vodijo v ples predstavnike vseh družbenih slojev – od papeža, cesarja, kralja, plemičev, škofov, duhovnikov, do kmetov, obrtnikov in celo otrok. Mrtvaški ples je bil priljubljen motiv v srednjeveški umetnosti, zlasti v poznem srednjem veku, ko so Evropo pestile epidemije in vojne, kar je krepilo občutek minljivosti in strahu pred smrtjo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.