Cerkev zahteva odškodnino in čaka na bisere

"Noben upravni postopek ne bi smel trajati 31 let, še posebej ne denacionalizacijski postopki, ki naj bi bili namenjeni popravi krivic in vračilu krivično odvzetega premoženja," je zaradi dolgotrajnih postopkov kritična Ljubljanska nadškofija, ki poudarja, da ji zaradi tega nastaja predvsem premoženjska škoda. "Gre za očitno kršitev pravice do odločanja brez nepotrebnega odlašanja," nam med drugim pišejo z nadškofije.  

Radovljiški upravni enoti, na območju katere je nadškofija v denacionalizacijskem postopku zahtevala vrnitev 21.000 hektarjev zemljišč, od tega 15.000 v Triglavskem narodnem parku, je nadškofija že v preteklosti očitala pasivnost. Načelnica Maja Antonič na kritike odgovarja, češ da gre za obsežne zadeve z več kot 2000 parcelami, za katere je bilo treba v postopku razjasniti pravno in dejansko stanje, ter da so izdali že 85 delnih odločb. Antoničeva tudi poudarja, da so se na upravni enoti vedno trudili, da bi v zadevi čim hitreje in zakonito odločili.

 O Dolini Triglavskih jezer bo odločalo upravno sodišče

Res je, da denacionalizacijski postopki trajajo tako dolgo tudi zato, ker je Nadškofija Ljubljana v vseh letih vlagala številne pritožbe. Nazadnje se je pritožila na odločbo, ki jo je radovljiška upravna enota izdala 21. januarja lani in s katero ji že drugič ni vrnila dela območja Doline Triglavskih jezer. 

Razlog, s katerim upravna enota utemeljuje svojo odločite, pomeni velik preobrat v tej dolgoletni denacionalizacijski zgodbi. Sklicuje se na to, da zahtevanega ni mogoče vrniti, ker je Nadškofiji Ljubljana zahtevane nepremičnine že leta 1941 odvzel nemški rajh, kar pomeni, da v času denacionalizacije Cerkev sploh ni bila njihova lastnica. V Radovljici so prepričani, da bi morala zato Cerkev vrnitev zahtevati na podlagi Zakona o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači, ne pa, kot je to storila Nadškofija Ljubljana, na podlagi Zakona o denacionalizaciji.

Nadškofija se je na odločbo pritožila na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker pa ministrstvo njeni pritožbi ni ugodilo, se je pritožila še na Upravno sodišče. "Upravno sodišče o zadevi še ni odločalo. Gre za obsežnejšo denacionalizacijsko zadevo, v kateri sodeluje tudi 11 strank z interesom. Zaenkrat je težko napovedati, kdaj bo o tožbi odločeno, upoštevajoč večje število zadev, ki še čakajo na obravnavo na našem sodišču," nam sporočajo z omenjenega sodišča.

Poskus dogovora z državo neuspešen

 Ljubljanska nadškofija je že pred leti glede zahtevanih nepremičnin v Triglavskem narodnem parku, med drugim tudi glede slapu Savica in Doline Triglavskih jezer, državi predlagala, da se ji nepremičnine vrne samo v last, sicer pa se jih, dokler obstaja Triglavski narodni park,  neodplačno prepusti v uporabo in upravljanje Republiki Sloveniji. Nadškofija je predlagala tudi, da bi se v primeru sklenitve takšne poravnave odpovedala nadomestilu za nezmožnost uporabe teh nepremičnin. "Poravnalni predlog je bil zavrnjen brez kakršne koli vsebinske obrazložitve," pravijo glede tega na nadškofiji.

 Gospodarjenje z vrnjenimi nepremičninami

Je pa Nadškofija Ljubljana na območju Bleda in Bohinja v postopku denacionalizacije že dobila vrnjenih približno 17.000 hektarjev zemljišč, in sicer v naravi, v obliki nadomestnih zemljišč ali odškodnin. Mora pa radovljiška upravna enota odločati še o približno 4000 hektarjih.

Z nepremičninskim premoženjem, ki je bilo po zakonu o denacionalizaciji vrnjeno Nadškofiji Ljubljana, danes upravlja družba Metropolitana. Ljubljanska nadškofija jo je ustanovila leta 2001, pod njeno okrilje sodi tudi družba Gozdno gospodarstvo Bled, ki opravlja gozdarsko dejavnost v vrnjenih gozdovih na območju Pokljuke in Jelovice. Metropolitana je imela lani za dobre 103 milijone evrov premoženja in 69 milijonov evrov prihodka. Njen dobiček je v lanskem letu znašal štiri milijone evrov. 

Med drugim Metropolitana upravlja z vrnjenim prireditvenim prostorom Pod Skalco v neposredni bližini Bohinjskega jezera. "Obisk je na tem območju v poletnih mesecih izjemno velik, najemnikov pa nas je vsaj pet," pravi Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj, ki je eden od najemnikov. 

Mencinger ne želi govoriti o tem, koliko najemnine plačujejo Metropolitani, pove le, da je Cerkev trd pogajalec, a da se na koncu z njo o vsem dogovorijo. Medtem ko je Nadškofija Ljubljana pred leti v Bohinju kupila hotel Bellevue, pa je v denacionalizacijskem postopku na območju pod slapom Savica dobila vrnjen Planinski dom Savica. Danes ga ima v najemu družba Žičnice Vogel, kjer pa prav tako ne želijo govoriti o poslovnem sodelovanju s Cerkvijo.

 Odškodnina

Poleg nepremičnin Ljubljanska nadškofija še vedno zahteva tudi odškodnino, ker v času trajanja denacionalizacijskega postopka ni mogla izkoriščati gozdov. Za del gozdov na Pokljuki od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov še vedno zahteva 1,3 milijona evrov, kar je sicer le glavnica, torej brez obresti in sodnih stroškov. Kot nam sporočajo s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, poskušajo s Cerkvijo doseči sodno poravnavo. Do sklada ima nadškofija sicer še dva manjša zahtevka, nanašata se na nezmožnost uporabe planinske staje in manjše koče. 

Je pa Nadškofija Ljubljana od države samo za pokljuške in mozirske gozdove, zato ker jih ni mogla izkoriščati, dobila rekordnih 22,6 milijona evrov odškodnine, medtem ko ji je skupno država izplačala dobrih 50 milijonov evrov odškodnin, obresti in zamudnih obresti.