Cerkveni zvonik v Kranju ponuja veličasten pogled na mesto, hribe in okolico

Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev v Kranju je prva cerkev v Sloveniji, ki je februarja letos namestila tirolsko melodično zvonovje, po novem pa obiskovalce vabi še na razgledno ploščad, ki se dviga 40 metrov nad mestom.

Župan: Trenutno največja atrakcija v Kranju

"V Kranju začenjamo novo turistično zgodbo. Cerkev sv. Kancijana in mučenikov je poznogotska cerkev iz 15. stoletja in dejansko predstavlja veduto mesta Kranj. Po njej je Kranj znan, v vsaki silhueti je zvonik te cerkve in zdaj smo ji dali še drugo vsebino," je povedal župan Matjaž Rakovec. 

Prepričan je, da bo atrakcija navduševala predvsem Kranjčane, pa tudi druge obiskovalce mesta in turiste, tako domače kot tuje. "Ta zvonik je prav gotovo ena najbolj atraktivnih turističnih atrakcij Mestne občine Kranj, če ne v tem trenutku celo najbolj atraktivna. Z vrha se razprostira pogled na celotno mestno občino, na okoliške kraje, na Kamniško-Savinjske Alpe, Alpe, res prelep pogled vse tja do Ljubljanske kotline," je bil navdušen.

Prenova zvonika je trajala dobre pol leta, med deli pa so našli tudi dve izredno zanimivi stvari – 100 let staro pivsko steklenico in dnevni časopis iz leta 1930, ki ju obiskovalci lahko vidijo razstavljena med vzponom na vrh.

Župan je v izjavi pohvalil odlično sodelovanje med župnijo, občino in Zavodom za turizem in kulturo Kranj. "V zadnjem času je bilo narejenih veliko premikov in skupaj smo prišli do te velike pridobitve. Korona nas je za hip prizemljila, ampak zavihali smo rokave in izkoristili ta čas. Izredno smo lahko veseli in ponosni, da imamo tako dobro sodelovanje za dobrobit ne samo Kranjčanov, ampak tudi vseh ostalih obiskovalcev Mestne občine Kranj."

 Župnik: Ne samo razgled, tudi doživetje 

Župnik Župnije Kranj Andrej Naglič je pojasnil, da so odločitev o tem, da bi zvonik odprli za obiskovalce, sprejeli že konec leta 2019, ko so se lotili sanacije pokvarjenih zvonov in cerkvene ure. "Takrat se je odkrilo, da je konstrukcija slaba, da imajo zvonovi pretežka kladiva, da je strelovod v slabem stanju ... Spomnili smo se na predloge meščanov in vaščanov o tem, da bi se radi povzpeli na zvonik in se odločili, da vse skupaj združimo – da saniramo cerkev in zvonik, hkrati pa omogočimo, da je ta lahko odprt za turistični obisk."

Spomnil je, da je omenjena cerkev januarja letos pridobila status spomenika državnega pomena, s tem pa na nek način tudi "priznanje, ki ji gre". "Vesel sem, da je cerkev sv. Kancijana spet postala to, kar je bila v začetku – cerkev meščanov. Meščani so jo zgradili, bila jim je na razpolago, to poslanstvo pa ima še vedno, najprej kot sakralni spomenik, da se v njej redno opravljajo molitve, in potem kot kulturni spomenik, da je na razpolago širši javnosti, ki lahko vidi vso to dediščino, zaklad naših prednikov," je opisal.

Po njegovih besedah pri obisku zvonika ne gre samo za lep razgled, pač pa za celotno doživetje. "Želeli smo poudariti, da vzpon na zvonik ni samo doživetje razgleda na staro mestno jedro in okolico Kranja, ampak da je tudi doživetje zvonovja, srednjeveških zidov, neka širša zgodba, dogodivščina in ne samo nek pogled." 

V osemkotnem prostoru zvonika namreč melodično igra deset malih bronastih zvonov (t. i. Glockenspiel ali zvonovje po kolavdatorju dr. Matjažu Ambrožiču). Vsak dan se tako nad mestom slišijo slovenske ponarodele melodije, med drugim tudi melodija slovenske državne himne in evropske himne. Turistična vodička Ana Brovč je opozorila, da je to tudi edina cerkev v Sloveniji, ki ima pet oz. šest zvonov v eni vrsti.

Oktobra se bo začenja še sanacija zunanjosti

Cerkev sv. Kancijana je posebna iz več razlogov, eden od njih je tudi ta, da so jo zidale dve ali celo tri generacije, saj so jo financirali meščani sami, pa je pojasnil konservator Matevž Remškar iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Na vprašanje, kaj vse so zajemala dela, je odgovoril, da je bilo do te faze v notranjosti narejeno novo stopnišče. "Prej je bilo notri staro stopnišče iz verjetno 19. stoletja, ki ni bilo primerno, da se hodi po njem, tudi lesa je bilo žal že kar nekaj slabega, nagnitega. Zdrav les, predvsem masivne kose, so znova uporabili. Stene v zvončnici so bile restavrirane, tlaki pa so bili na novo narejeni iz starih tlakovcev, enakih tistim, ki smo jih našli prej," je naštel.

Za vse skupaj je župnija odštela 300.000 evrov. Župnik Naglič je priznal, da je bila obnova res draga, a so jo zmogli, saj so od države pred leti dobili vrnjena sredstva iz naslova nacionalizacije. Del pa s tem še ni konec. Že oktobra bodo namreč začeli še s sanacijo zunanjosti – kamen na zunanjosti zvonika razpada, zato ga bodo sanirali, razgledna ploščad pa bo dobila še balkone. Dela bodo predvidoma trajala eno leto in stala okoli 200.000 evrov, sofinancirala pa jih bo država.

Kaj pa je bolje –  takšen objekt ohraniti nedotaknjen ali mu omogočiti, da živi naprej in poseči vanj z renoviranjem? "Tukaj smo zato, da lovimo, iščemo razmerje, do kam lahko gremo s prenovo, adaptacijo, rekonstrukcijo ... da spomeniku ni narejena škoda, da je ohranjena originalna substanca, da je to še vedno star objekt, ki je ohranil svoje vrednote. Absolutno pa nikoli ne želimo zaustavljati, kadar res ni nujno – roko na srce, včasih so ideje in želje take, da se ne da. Na primer tukaj dvigala ne moremo postaviti, čeprav je tudi meni osebno žal, da nekdo, ki je gibalno oviran, ne more priti do zvonika," še pravi Remškar. Večjih posegov v objekt ali škode zaradi prenove v tem primeru sicer ni bilo. "Nekaj je obokov, v to se ni posegalo, se je pa na ta račun treba malo bolj skloniti, ampak to je to, o čemer sem prej govoril. Treba se je obnašati tako, kot da je to 500 let star zvonik, kar tudi je."