Če bo zakon o prvem pokojninskem skladu sprejet v predlagani obliki se bo sedaj, seveda slabovoljni lastnik nepokritih delnic pida znašel pred zanimivo odločitvijo: lahko bo obdržal delnice pida, katerih cena bo verjetno zrasla in ob tem vsako leto računal na dividende.
Druga možnost je, da se odloči, da bo delnice pida zamenjal za pokojninske bone, te pa prenesel v prvi pokojninski sklad in odprte police dodatnega zavarovanja. Če se sprašujete zakaj bi storili kaj takšnega je odgovor naslednji: recimo, da ste svoj 200 000 tolarski certifikat vložili v pid, ki certifikatov ni uspel zamenjati za premoženje. Sedaj se odločite, da 200 tisoč svojih delnic tega pida nesete na pokojninski sklad, tam vam ta znesek zaradi rasti cen od leta 93 povečajo za več kot dvakrat, priznajo pa vam še 20 odstotno povprečno dohodninsko olajšavo v letu 98. In kar naenkrat lahko odprete zavarovalno polico v vrednosti 515 tisoč tolarjev. Na podlagi tega lahko po šestdesetem letu pričakujete mesečno dodatnih 2 do 3 tisoč tolarjev pokojnine, kar ni veliko, je pa osnova za dodatno varčevanje.
Stvar pa postane zanimiva, če zberete pokojninske bone družinskih članov, ki so starejši od petdeset let, ti namreč ne bodo mogli odpreti police. Če ob tem kakšen bon še kupite,kar bo predvidoma mogoče, lahko hitro pridete do police, ki bo vredna 2 do 3 milijone tolarjev. To pa vam bo pričakovani recimo triodstotni realni donosnosti prvega pokojninskega sklada že omogočilo dodatno pokojnino v višini več kot 50000 tolarjev.
