Kot so sporočili z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), so negotovost, špekulacije o nižji pridelavi in s tem posledično dražjih surovinah spodbudile številne proizvajalce k dvigu oziroma k napovedim o dvigu cen. Zato menijo, da bodo za številne potrošnike te podražitve previsoke in si določenih izdelkov enostavno ne bodo več mogli privoščiti. Prepričani pa so tudi, da višina in obseg podražitev nista upravičena. Cene surovin, povezane s podražitvami, se namreč niso tako občutno povečale, slovenski trgovci pa si po njihovem mnenju na račun marž odrežejo največji kolač v Evropi.
"Na ZPS smo zagotovo presenečeni nad podražitvami in nad zelo visokimi odstotki podražitev, ki so se že zgodile in ki jih ponudniki najavljajo v septembru. Nesprejemljivo je, da poskuša prehrambna industrija podražitve surovin v celoti prevaliti na pleča potrošnikov oziroma podražitve surovin celo izkoristiti za dodatne podražitve, saj te predstavljajo le manjši delež v strukturi cene. Potrošniki morajo preživeti z vedno bolj omejenimi sredstvi, saj se plače znižujejo, narašča število brezposelnih," opozarjajo na ZPS in dodajajo, "da bi tako občutne in tako številne podražitve, kot jih napovedujejo, zagotovo še dodatno znižale kupno moč slovenskih potrošnikov in mnoge potisnile na rob preživetja." Predsednica ZPS Breda Kutin dodaja: "Očitno se ponudniki blaga in storitev ne zavedajo, da brez potrošnikov tudi do oživitve gospodarstva ne more priti."
Standard nizek, cene pa visoke
Standard slovenskega potrošnika po zadnjih podatkih Eurostata znaša 81 odstotkov povprečja EU 27, opozarjajo na ZPS in dodajajo, da imata podoben standard Češka in Portugalska. "Pa vendar je po relativnih cenah hrane, glede na povprečje EU 27, Slovenija občutno dražja od držav s primerljivim življenjskim standardom. V Sloveniji so v letu 2011 cene hrane in pijače znašale 97 odstotkov povprečja EU, medtem ko so na primer Čehi plačevali 80 odstotkov, Portugalci pa 90 odstotkov povprečne EU cene. Za primerjavo, pred petimi leti smo Slovenci, pri višjem relativnem standardu, plačevali le 90 odstotkov povprečne EU cene," je izpostavila Kutinova in nadaljevala, da slovenski potrošnik tako kljub podobnemu standardu za izdelke iz žitaric plačuje za tretjino, za meso pa četrtino več od češkega. "V to primerjavo pa še niso vključene napovedane podražitve, ki bodo razlike le še povečale," poudarja Kutinova. Cene živil na slovenskih trgovskih policah pa so visoke tudi zaradi najvišjih trgovskih marž na nivoju EU, s katerimi se ponaša Slovenija. Na ZPS so zato prepričani, da imajo trgovci še dovolj manevrskega prostora za blaženje obstoječih in napovedanih podražitev.
Neverjetne razlike od trgovine do trgovine
Na ZPS verjamejo, da so podražitve tudi priložnost, da potrošniki razmislijo o zvestobi izbranemu trgovcu. Očitno so v preteklosti svojo zvestobo, ki so si jo lahko privoščili, drago plačevali. Koliko potrošniki preplačamo določen izdelek na račun trgovskih marž, je razvidno na primeru nakupa piščančjih prsi brez kosti in kože določenega slovenskega proizvajalca. V eni od trgovskih verig boste za kilogram tega mesa odšteli 9,99 evra, medtem ko lahko v trgovini proizvajalca za kilogram tega mesa odštejete 5,6 evra. Razlika je očitna in ni malo takšnih izdelkov, opozarja Kutinova.
Podobne razlike so tudi pri kruhu. Za kilogram belih žemelj namreč lahko potrošnik plača od 1,65 do 4,18 evra, za kilogram bele štruce od 0,84 do 2,28 evra, za liter navadnega jogurta 1,3 m.m. od 1,05 do 1,94 evra, za piščančji file brez kosti od 6,78 do 9,99 evra in svinjsko stegno brez kosti od 5,55 do 6,99 evra. "Očitno bo potrošnik moral izbirati ’z nogami’ in se podati v trgovino, kjer bo za svoj denar dobil več," meni Kutinova.
KOMENTARJI (202)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.