Bo nasad japonskih češenj mogoče rešiti?

Ko zgodaj spomladi zacvetijo češnje, Japonska praznuje, družine, sodelavci in prijatelji se zgrinjajo na piknike pod cvetoča drevesa, pregovorna japonska zadržanost pa kar nekako popusti. Gre za več kot tisočletje star običaj občudovanja minljive lepote cvetov – imenujejo jih sakura – ki jih doživljajo kot prispodobo za pomlad, upanje in (novo) življenje. "To drevo ne rodi plodov, njegov edini namen je, da je lepo," pove navdušenec nad japonsko kulturo Leon Cimprič. "Izraža vrhunec narave, lepoto trenutka in hkrati minljivost." 

Zadnjih 20 let lahko to žlahtno japonsko tradicijo podoživimo tudi v Ljubljani, kjer ob Večni poti pod Rožnikom vabi nasad japonskih češenj. Prvo drevo je 9. oktobra 2000 zasadila japonska princesa Sajako, zgodba pa se začne leto pred tem, 3. februarja 1999 v japonskem parlamentu, ko je dežela vzhajajočega sonca Sloveniji podarila 300 češnjevih dreves in tako simbolično odprla gospodarsko pot med državama. Ob Večni poti jih je 71. 

"Te češnje imajo še posebno vrednost, ker so prišle prav iz Japonske. Danes skoraj vsak dan govorimo o karanteni. Tudi rastline jo poznajo. Japonske češnje so v Slovenijo prišle spomladi 1999 in so eno leto preživele v karanteni. Posajene so bile na posebno, izolirano njivo. Tam so bile pod stalnim nadzorom fitopatologov, da bi ugotovili, ali so morda z njimi prišle kakšne nevarne bolezni. Na srečo tega ni bilo. Po letu dni karantene pa smo jih nato posadili v stalni nasad. Danes so pravila bistveno strožja in uvoz češenj v EU iz Japonske ni več dovoljen. Prav zaradi tega so te v nasadu še bolj dragocene, ker predstavljajo izvorni Japonski genetski material," so ob letošnjem cvetenju, ki je sovpadlo z začetkom karantene, zapisali v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki ga vodi docent Jože Bavcon.  

Japonska podarja češnje kot protokolarna darila, od države prejemnice pa pričakuje, da jih bo cenila in zanje skrbela tako, kot bi skrbeli sami. Njihov veleposlanik mora o stanju dreves redno poročati cesarski palači. Žal Masaharu Jošida, ki Japonsko trenutno zastopa v Sloveniji, nima dobrih novic. Češnjev drevored ob Večni poti namreč ogroža projekt nove stavbe Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Ta bo zrasla na mestu, kjer je bil že od leta 1974 predviden nov botanični vrt. 

V načrte, da bi jih preselili oziroma presadili, Cimprič ne verjame. "Toliko, kot je zgoraj krošnje, je tudi spodaj korenin. Oni imajo v načrtu drevesa izkopati in jih presaditi, ampak če bodo to naredili, je zelo majhna verjetnost, da bodo drevesa preživela, ker so že dolgo časa tam." Pritrjuje mu tudi strokovnjak Bavcon: "Češenj se ne da presajati, ker tega ne zdržijo."

Cimprič dvomi tudi v drugo možnost: "Govori se o vzgoji sadik, ampak češnje glede na ta poseg najverjetneje ne bodo tam ostale, kjer so zdaj." Tudi če bodo – prostor, kjer rastejo, je zdaj javen, postal pa bo dvorišče z asfaltiranimi potmi, razmišlja. Sprašuje se, zakaj načrtovane zgradbe ne premaknejo nekoliko nazaj in se izognejo težavam. A stvar ni tako preprosta. 

NIB: Ne moremo graditi, ne da bi poškodovali drevesa. Pa je to res? 

Na NIB pojasnjujejo, da je predvidena lokacija "edina možna v zazidalnem načrtu za to območje". Tam je zdaj vhod v nikoli uresničeni novi ljubljanski botanični vrt, ki ga bodo rušili in na njegovem mestu postavili novo stavbo. Ker drevesa rastejo preblizu, "novogradnja ni mogoča brez poškodb koreninskega sistema in krošenj", so zapisali v študiji, ki jo je leta 2015 pri Gozdarskem inštitutu Slovenije naročil investitor. Ugotovili so še, da bi bili ukrepi za zaščito nasada med gradnjo neučinkoviti oziroma tudi neizvedljivi. "Ob tem dodajamo, da so brez poškodb posameznih dreves v nasadu tudi brez realizacije investicije že sedaj onemogočeni vzdrževalni posegi na delu stavbe, ki meji na nasad, oziroma vzdrževalni posegi na posameznih komunalnih vodih, ki tečejo neposredno pod ali med koreninami dreves," so zapisali v sporočilu za javnost. 

Bavcon se s tem nikakor ne strinja. "Drevesa je mogoče zaščititi, saj je gradnja stavbe sedanjega vhodnega objekta v nov botanični vrt na isti liniji, kot je sedaj. Saj to tudi stalno predlagamo," je povedal.  

A na NIB trdijo, da se kot rešitev ponuja zgolj (začasna) selitev dreves oziroma vzgoja novih iz sadik. Bavcon je do obeh možnosti kritičen. Češnje so prestare, da bi jih lahko uspešno presadili, pravi. "Toliko, kot je zgoraj krošnje, se ta projicira tudi na zemljo. Tako starih češenj ni možno presajati, ker se posušijo," pojasnjuje. Druga možnost, vzgoja novih dreves iz sadik, bi bila izvedljiva, a z velikim zadržkom: "To ni več isti material, problem pa je svetost dreves, česar mi ne razumemo," opozarja. 

Sveta drevesa Japoncev

Ob odločanju o njihovi usodi smo se tako znašli na spolzkih diplomatskih tleh. "Tu je treba poudariti, da gre za sveto drevo Japoncev. Od 9. stoletja so posajene pred cesarsko palačo,"  je Bavcon pojasnil japonski odnos do teh lepih dreves. Ne le veleposlanik, o drevesih morajo poročati tudi visoki obiski na Japonskem, je še dodal: "Ko so bili naši visoki obiski na Japonskem, so vedno hoteli tudi slike japonskih češenj, da so pokazali darilo države državi." 

Boli tudi dejstvo, da bi moral na tem mestu zrasti botanični vrt. "Gre za to, da je bil to vhodni del v novi botanični vrt in zato so bile češnje zasajene tukaj, hkrati je tukaj ogromno sprehajalcev, kar je bil še dodaten vzrok, da je bila tedaj izbrana ta lokacija. Vsa leta ogromno ljudi marca in aprila uživa pod njimi,"  je Bavcon spomnil na načrte, ki so bili pred 20 leti, ko so češnje sadili, še kako živi. 

Kaj je Nacionalni inštitut za biologijo? 

NIB je z okoli 160 zaposlenimi tretji največji javni raziskovalni zavod naravoslovnih znanosti v Sloveniji. Njihovi znanstveniki iščejo rešitve za probleme s področja zdravja, varstva okolja, varne hrane ... Njihovo znanje  je izrednega pomena za biotehnološka, farmacevtska in prehrambena podjetja v Sloveniji, s katerimi uspešno sodelujejo.   

Med drugim imajo status nacionalnega referenčnega laboratorija za določanje GSO v hrani, krmi in semenih, raziskujejo patogene organizme v vodi in hrani in iščejo rešitve za njihovo čim bolj varno in učinkovito odstranjevanje, preučujejo vpliv onesnaženega okolja na nastanek raka ter iščejo načine za njegovo preprečevanje in zdravljenje, oblikujejo smernice za trajnostni razvoj in sodelujejo pri presoji človekovih posegov v okolje, sodelujejo pri razvoju zdravil ... 

Odmevnejši projekti

Raziskovalci na NIB s svojim znanjem sodelujejo v boju proti novemu koronavirusu, sodelovali pa so tudi pri razvoju procesov za proizvodnjo najdražjega zdravila na svetu, Zolgensme, s katerim zdravijo malčke s spinalno mišično atrofijo. Spomnimo, zdravilo je prijel deček Kris, za katerega je sredstva zbirala vsa Slovenija. 

"Sodobna zdravila za gensko terapijo omogočajo popravljanje napak v človekovih genih ter s tem zdravljenje genskih bolezni. Za razliko od klasičnih zdravil ne vsebujejo kemijskih spojin, ampak viruse, ki služijo kot dostavna vozila za nadomestne zdrave gene," so pojasnili. In prav z razvojem "dostavnih" genov se ukvarjajo na tem inštitutu. 

Lani je bil NIB imenovan za prvi evropski referenčni laboratorij za povzročitelje bolezni rastlin, ki predstavljajo veliko grožnjo rastlinski pridelavi in s tem samooskrbi s kmetijskimi pridelki. Ukvarja se z dvema trenutno najpomembnejšima boleznima, in sicer zlato trsno rumenico in bakterijskim ožigom oljk. Za obe bolezni ni na voljo kemijskih zaščitnih sredstev, zato je v primeru okužbe edini možen ukrep uničenje okuženih rastlin, da ne pride do hitre širitve med nasadi. "V Evropi je trenutno najbolj huda bolezen lesnatih rastlin bakterijski ožig oljk, kjer bakterija Xylella fastidiosa povzroča obsežno propadanje oljčnikov in s tem veliko gospodarsko škodo. Na okuženih rastlinah se pojavljajo ožigi in nato sušenje ter odmiranje posameznih delov rastlin. Bakterija lahko napada tudi vinsko trto in preko 300 različnih rastlinskih vrst, zato pomeni veliko grožnjo kmetijski pridelavi," so pojasnili. Zlata trsna rumenica pa resno ogroža pridelavo vinske trte v večjem delu Evrope. "Okužene rastline z leti odmrejo. V primeru neizvajanja ukrepov so lahko škode v vinogradništvu v Sloveniji večmilijonske v enem letu," poudarjajo. 

S svojimi odkritji bolj, kot se zavedamo, vplivajo tudi na naše vsakdanje življenje. Vendar pa jih pomanjkanje prostora že močno ovira, zato je gradnja nove stavbe nujna. Dela naj bi se začela naslednje leto, leta 2023 pa se bodo, če bo šlo vse v skladu z načrti, že lahko vselili.