V Sloveniji je, ker pacienti ne pridejo ob dogovorjenem času in tega hkrati ne sporočijo pravočasno, neizkoriščenih več kot 300 terminov za zdravstvene obravnave na dan. Kar pomeni, da ostajajo termini prazni in nezasedeni.
Jasna Humar, iz Direktorata za zdravstveno varstvo pravi: "Kar pomeni škodo za vse tiste paciente, ki čakajo in ne morejo priti do storitve prej, kot pa seveda za finančno škodo, saj je venderle celotna ekipa pripravljena in čaka na tega pacienta."
Dr. Gorazd Požlep iz bolnišnice Petra Držaja razlaga: "Tudi če sporočijo tisti dan, je to za nas izgubljen termin. Tim je pripravljen, mi čakamo tega bolnika in če ga ni, je potem ta termin izgubljen."
Dodaja, da takšno ne sporočanje odpovedi pomeni tudi podaljševanje čakalnih vrst. "In to ne samo za druge bolnike, ampak tudi za tistega, ki ni prišel, ker mi če bi to vedeli pravočasno, bi lahko naročili drugega bolnika in bi bila čakalna doba temu primerno krajša," opisuje.
Možnosti, kako se opravičiti, je več, pravijo na ministrstvu, od elektronske pošte, do portala Zvem, do telefonskih klicev ali osebno, pomembno je, da se odpoved sporoči pravočasno, dodaja Humar. "To je odgovornost tako do preostalih pacientov, kot do ostalih državljanov, odgovornost do zdravstvenega sistema, do zdravstvenih delavcev in nenazadnje do plačnika zdravstvenih storitev," izpostavlja.
In kaj doleti pacienta, če ne pride ob predvidenem datumu in uri? Črta se ga s čakalnega seznama zaključijo na ministrstvu. Njegova napotnica preneha veljati, ponovna uvrstitev na čakalni seznam pa je mogoča šele po treh mesecih, razen če bi takšna omejitev ogrozila njegovo zdravstveno stanje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.