'Čevapčiči primerni le za občasno uživanje'

Poletje je čas piknikov, ko se s prijatelji in družinskimi člani zberemo v naravi in uživamo ob druženju in hrani ter pijači. Pravega piknika seveda ni brez čevapčičev, zato so se na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) odločili preveriti kakovost predpakiranih čevapčičev različnih slovenskih proizvajalcev. Za kilogram so odšteli od 5,73 do 10,81 evra. Razlike med čevapčiči so velike, najbolje pa so se odrezali prav najdražji, pojasnjujejo na ZPS.

V masi predpakiranih čevapčičev je bilo od 92 do 98 odstotkov mesa, razliko predstavljajo sol, začimbe in različni dodatki – bambusove in grahove vlaknine, sladkor ipd. Le dva preizkušena izdelka sta bila brez aditivov in dodatkov za povečanje prostornine ter vezavo vode. Tudi delež svinjine in govedine se med proizvajalci razlikuje, so ugotovili. Govedine je praviloma manj, in sicer od 30 do 46 odstotkov skupne mase izdelka, medtem ko je svinjine od 46 do 60 odstotkov. Poreklo mesa pa pogosto ostaja uganka, saj tudi tam, kjer je navedeno, piše le 'poreklo mesa: EU'.

V laboratorij so poslali deset različnih izdelkov, ki pa so proizvedeni zgolj pri treh različnih proizvajalcih: Celjske mesnine (Hofer, Eurospin, Z'dežele), Meso Kamnik (Anton, Lidl, Mercator, Tuš) in Panvita Mir (Ave, Spar BBQ). V test so vključili tudi en izdelek, pripravljen v mesnici, a predpakiran in ponujen v hladilni vitrini (Mercator Šiška). 

"Preverjali smo osnovne kemijske lastnosti čevapčičev (vsebnost maščobe, soli, beljakovin in vezivnega tkiva), glede na dogodke iz preteklega leta nas je zanimalo tudi, ali proizvajalci izdelkom dodajajo žveplov dioksid (sulfite), ki v mesnih pripravkih ni dovoljen, ter prisotnost bakterij E.coli in salmonela spp., ki lahko povzročita hude prebavne težave, ob zaužitju večjih količin celo hujše zdravstvene zaplete, če meso ni dobro pečeno, izvedli senzorično analizo in preverili označbe," je povzela način testiranja Anja Bolha iz ZPS. Kot je dodala: "Večini predpakiranih čevapčičev so dodani antioksidanti, kot sta askorbinska kislina (E300) in natrijev askorbat (E331), ki preprečujeta oksidacijo mesa, ki vodi v žarkost maščob in spremembo barve, nekaterim čevapčičem so bila dodana še sredstva za uravnavanje kislosti."

Mesni pripravki, kot so čevapčiči, vsebujejo veliko maščob (predvsem nasičenih maščobnih kislin) in soli. Za vsebnost soli na prehranskem semaforju prav vsem zasveti rdeča luč, za vsebnost maščobe pa zasveti rdeča luč polovici pregledanih izdelkov. "Zaradi svojega prehranskega profila so primerni le za občasno uživanje," je pojasnila Bolhova.

Čeprav navedba izvora mesa na predpakiranih mesnih pripravkih še ni obvezna oznaka, je med potrošniki zelo zaželena. Na ZPS poudarjajo, da tudi tam, kjer je poreklo označeno, piše le 'poreklo mesa: EU'. "Na drugi polovici izdelkov smo zasledili navedbe, ki namigujejo na poreklo izdelka, a to ni nujno enako poreklu osnovne surovine. Navedbe, kot so 'Kakovost iz Slovenije', 'Slovenski izdelek', 'Narejeno v Sloveniji' ne pomenijo nujno, da je tudi osnovna surovina iz Slovenije, če poreklo mesa ni posebej označeno. Povedo nam le, da je izdelek predelan v Sloveniji," je opozorila Anja Bolha.

Na ZPS zato vsem potrošnikom in uživalcem čevapčičev svetujejo, naj izbirajo izdelke s čim manj sestavinami in čim večjim deležem mesa. Izogibajo naj se takih z dodanimi vlakninami in sladkorjem, saj ti dodatki poslabšajo senzorične lastnosti izdelka. Pri nakupu bodite pazljivi na barvo izdelka, sive čevapčiče raje pustite na polici. Čevapčiče iz mešanega mesa (svinjina in govedina) vedno dobro prepecite, skladno z navodili na embalaži. Poskrbite pa tudi za neprekinjeno hladno verigo. Čevapčiče iz trgovine zato v izolirni vrečki takoj odnesite domov, shranite v hladilniku in čim prej porabite.