Čez travnike, gozdove in vasi okoli Triglava

Juliana Trail je skupen plod dela desetih gorenjskih in posoških občin, združenih v Skupnost Julijske Alpe, ki skuša pripovedovati zgodbo s preddverja julijskih vršacev in razkriti nekoliko drugačen pogled na Triglavski narodni park. Njena glavna značilnost je, da vodi skozi naselja, kjer pohodniki lahko navežejo stik z domačini in pristno doživijo utrip v kraju. "Ta pristop je povezan z upravljavskim načrtom Triglavskega narodnega parka, ki naj bi usmerjal obisk ljudi v manj prepoznavne točke, kar bo vplivalo na dvig lokalne ekonomije. Kajti ko bodo pohodniki hodili skozi vasi, bodo domačini lahko kaj prodali," nam je eno od idej predstavil koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus.

Krožna pot na novo vzpostavlja odnos do Triglava, simbola slovenstva, saj je ves čas v središču pozornosti, meni Langus. "Ves čas ga opazujemo, ko pa smo pripravljen – fizično, psihično in duhovno, se podamo tja gori. In to je povezano s seljenjem obiska in posledično razbremenitvijo glavnih naravnih znamenitosti v Triglavskem narodnem parku. Kar dejansko je težava. V hribih je veliko ljudi, posebej v poletnem času. Vsi hodijo samo na Triglav. Vsi si želijo videti samo Triglavska jezera, dolino Vrata, vsi bi se samo kopali v jezerih … Ampak če želimo obdržati kvaliteto življenja za lokalno prebivalstvo in obiskovalce, moramo ukrepati," je poudaril.

Morda bi ta pot v prihodnosti lahko vplivala tudi na demografijo in spodbudila koga, da bi se preselil v manj naseljen kraj, kar bi pomagalo ohranjati kulturno krajino, je še en možen smisel Juliane Trail izpostavil Langus. Problem namreč je, da se višje ležeče vasi ali tiste, ki so bolj oddaljene od večjih krajev, praznijo – mladi odhajajo v mesta. Pod vedno večjim vprašajem je zato tudi kmetijska dejavnost.

Juliana zaokroži od Kranjske Gore do Rateč

Pot se uradno – ni pa nujno – začne v Kranjski Gori in nadaljuje proti Radovljici ter mimo Pokljuke zavije do Bohinja. Nato pripelje v Baško grapo, se spusti do Mosta na Soči in prek Tolmina, Kobarida in Bovca do Loga pod Mangartom. Na slovenski strani se konča na Predelu, a zaokroži in čez Trbiž pripeljali nazaj v Rateče in Kranjsko Goro.

Od štiri do pet ur za eno etapo

Pot je razdeljena na 16 etap. Vsaka je povprečno dolga 17,5 kilometra, kar pomeni, da jo lahko v zmernem tempu prehodimo v štirih ali petih urah. Čeprav je pot raznolika, ni pretirano zahtevna, saj so etape večinoma ravninske. Vsaj polovica jih je zato primernih za družine, je zatrdil Langus. Po zahtevnosti izstopa samo vzpon od Bleda do Pokljuke.

Pot je zasnovana tako, da se pohodniki lahko za določene odseke odločijo tudi za javni promet. Izhodišče vsake etape je v kraju, kjer je na voljo avtobusni ali železniški promet, s čimer se pot lahko tudi skrajša.

Juliana je sicer označena pot, ima svoj logotip, aplikacijo in je tudi digitalizirana. Čez en mesec in pol bo izšel tudi vodnik, je zatrdil Langus. Ne bo pa pot opremljena z žigi, kot je to na primer značilno za Slovensko planinsko pot.

Tuji novinarji na pohodu v Slovenijo

Nov turistični biser, ki povezuje deset občin na območju Julijskih Alp (občine Kranjska Gora, Žirovnica, Jesenice, Radovljica, Bled, Gorje, Bohinj, Tolmin, Kobarid in Bovec), so že pred časom odkrili tudi tuji mediji in raziskovalci lepot našega sveta. O Juliani so se tako na primer razpisali v turističnem vodniku Lonely Planet in časniku The Guardian, kjer so jo že lansko leto uvrstili na vroč seznam 'Kam iti na počitnice v letu 2019'.

"Neverjetno, česa takega še nisem doživel," navdušenja nad zanimanjem za Juliano ni mogel skriti Langus. Ne da tuji mediji zgolj pišejo in opevajo pot, vse več novinarjev si jo želi videti, zato prihajajo v Slovenijo. "V zadnjem mesecu in pol smo gostili vsaj 15 novinarjev, nekateri so pot tudi delno prehodili. Pred kratkim je ameriški novinar potrkal na vrata in rekel: pri nas smo zasledili vašo pot na Lonely Planetu in poslali so me v Evropo. Mi smo nato preverili njegove objave in piše o aktivnostih na prostem v Ameriki. Zdaj pa pri nas hodi nekje po Juliani," se je zadovoljno nasmejal Langus in dodal, da so ravno dobro poslovili od nemške in češke skupine novinarjev, pričakujejo pa še švicarskega urednika Wandermagazina.