Dino Muzaferović Cezar je na današnjem predobravavnem naroku zanikal krivdo. Za svojo aretacijo obtožuje preiskovalnega novinarja Avda Avdića zaradi medijskih objav. "Cilj policije je bil samo, da zapre Dina Muzaferovića, ker so jim to naročii iz Bosne." Njegov odvetnik pa je zahteval izločitev ključnih dokazov tožilstva. Po njegovem mnenju je bilo tajno opazovanje nezakonito, prav tako hišne preiskave, poroča naša novinarka s terena Urška Vrečar.
Po mnenju tožilstva naj bi namreč prav Muzaferović kot vodja hierarhično organizirane hudodelske združbe organiziral združbo in pripravil do potankosti izdelan načrt za lanski umor Zovka na zahrbten način.
V ta namen naj bi kot člane združbe organiziral najmanj Jako Berganta, Rolanda Cretuja, Osmana Kostića in Vilija Sušnika, jim dajal navodila za sledenje Satku Zovku, za zagotovitev vozil za sledenje Zovku, orožja za izvršitev umora, prostorov za skrivanje sebe in ostalih članov združbe ter usmerjal in nadziral izvajanje načrta ter znotraj tega odredil izvršitev umora Zovka.
Tožilstvo prvoobtoženemu med drugim očita, da naj bi Zovku v dnevih pred umorom lažnivo prikazoval, da sta zgladila spor in da je varen, zaradi česar je slednji opustil samozaščito ravnanje in se je začel prosto gibati. Mu pa tožilstvo očita še dve kaznivi dejanji, in sicer nedovoljeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami ter orožjem.
Muzaferović je krivdo za očitana kazniva dejanja zanikal, njegov zagovornik Miloš Zarić pa je podal predloge za izločitev dokazov. Po njegovi oceni je bila odredba za tajno opazovanje, ki so ga policisti izvajali v dneh po umoru, nezakonita, ker so policisti "izhajali iz predpostavke, da je sledilno napravo na Zovkov avtomobil postavil drugoobtoženi Jaka Bergant."
A se je kasneje izkazalo, da je sledilno napravo najverjetneje namestil nekdo drug. "Po oceni obrambe so policisti že ob zahtevi za odredbo za tajno opazovanje vedeli, da ne gre za isto osebo, pa so zaradi zanimivosti prvoobtoženega še vedno spremljali drugoobtoženega," je poudaril Zarić.
Po oceni zagovornika je bila odredba za tajno opazovanje tudi nedoločljiva. Odredba se je namreč nanašala na belega moškega normalne postave in srednje rasti, kar pa je po mnenju zagovornika preveč splošen opis. Po mnenju Muzaferovića so policisti že od začetka vedeli, da Bergant ni namestil sledilne naprave pod Zovkov avtomobil. Kot je poudaril, so policisti v odredbi vsaj štirikrat izpostavili, da iščejo osebo z zelo specifično hojo, ki pa je Bergant nima, prav tako je Bergant visoke rasti.
Tožilka Špela Brezigar je vztrajala, da so bili vsi dokazi pridobljeni zakonito, tudi odredba za tajno opazovanje je bila po njeni oceni ustrezno obrazložena. Glede očitkov o nedoločljivem opisu osebe v odredbi za tajno opazovanje pa je poudarila, da je samo ena oseba namestila napravo na Zovkov avtomobil. Izpostavila je, da se je policija pri iskanju osebe, ki je nastavila sledilno napravo, osredotočila na operativno zanimive lokacije, med drugim na lokacije, kjer je sledilna naprava že pred namestitvijo pod avtomobil žrtve oddajala signal.
Tudi danes je sojenje potekalo ob veliki medijski pozornosti in poostrenih varnostnih ukrepih, ki običajno spremljajo varnostno zahtevnejša sojenja. V petek naj bi se o krivdi izrekel še Boban Stojanović, ki mu tožilstvo očita le trgovanje z drogo.
Med obtoženimi krivde nista priznala Jaka Bergant in Roland Cretu, ki sta se pred sodiščem pojavila v torek.
Konec novembra lani se je zgodila mafijska likvidacija pri Brdu v Ljubljani. V ozadju atentata na Zovka pa naj bi bili domnevno osebni spori med člani zloglasnega kavaškega in škaljarskega klana. Glavni organizator umora naj bi bil Muzaferović. Ta naj bi soobtoženemu naročil, naj poskrbi za stanovanje, vozilo in orožje. Še dva pa naj bi bila zadolžena za sledenje Zovku.
Mafijski obračuni med člani kavaškega in škaljarskega klana se medtem nadaljujejo tudi zunaj Evrope. V začetku meseca so v Boliviji našli umorjene tri osebe, med njimi hrvaškega državljana, ki se je znašel tudi v obtožnici zoper domnevne člane slovenske celice kavaškega klana.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.