Založba Sanje je v svoji novi zbirki s pomenljivim naslovom "tigr" izdala njegovi knjigi 911: Enajsti september in Profit pred ljudmi.
Na današnjem časovno odmerjenem srečanju z novinarji je Chomsky podal nekaj svojih kritičnih in kompleksnih misli o sodobnem svetu, ter še enkrat dokazal, da ne sodi v skupino konformističnih intelektualcev, ki prisegajo na nekaterim vladnim strukturam všečen status quo.
Profesor sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti Rudi Rizman, ki je kot osebni prijatelj Chomskega najbolj zaslužen za njegov obisk v Ljubljani, je uvodoma pozdravil izdajo knjig 911: Enajsti september in Profit pred ljudmi. Kljub temu, da bibliografija Chomskega obsega več kot 80 knjig, sta bili v slovenskem prevodu do založniške poteze Sanj dostopni le dve: Znanje jezika: O naravi, izviru in rabi jezika in Somrak demokracije. Direktor Sanj Rok Zavrtanik je v tem letu napovedal izdajo še ene knjige Noama Chomskega, Hegemonija in preživetje.
Chomsky, ki se je proslavil kot lingvist in politični filozof, se je v nekakšnem "skupnem intervjuju" posvetil številnim vprašanjem. Uvodoma je pojasnil, da so ga politične teme zanimale že kot mladostnika in še, da lingvistika in politična filozofija nista tako nezdružljivi, kot se zdi na prvi pogled, eden od dokazov je tudi kartezijanska misel.
O konformističnih intelektualcih
V nadaljevanju se je Chomsky "obregnil" tudi ob status intelektualca, o katerem piše tudi v knjigi Profit pred ljudmi. Prepričan je, da so v sodobnem zahodnem svetu prepogosto priznani konformistični misleci, ki služijo vzvodom oblasti. Kljub temu, da mu ameriška javnost vsled njegove kritičnosti, ki jo goji do te "svetovne demokracije", ni najbolj naklonjena, je Chomsky prepričan, da za njegovo držo na Zahodu ni potreben zelo velik pogum. Chomsky je doživel le "napad" ostrih kritik, kar v primerjavi z resničnim nasiljem, ki so ga deležni misleci drugod po svetu, po njegovih besedah ni vredno omembe.
Ambivalnetna religija
Chomsky se je razgovoril tudi o pomenu religije v ZDA. Vse do nastopa Jimmyja Carterja ta pri ameriških predsednikih za njihovo javno podobo ni igrala odločilne vloge, v zadnjih 25 letih pa lahko velika verska pripadnost predsednikov odločilno vpliva na njihov politični uspeh. Ameriški predsedniki se zato pretvarjajo, da verujejo, čeprav je Chomsky močno podvomil v resnična verska čustva, denimo, Billa Clintona ali sedanjega predsednika Georgea Busha, ki naj bi, kot je dodal, nenehno dobival sporočila od boga. Javno prikazovanje pripadnosti veri in bombardiranje s propagando tako lahko odvračajo pozornost od nič kaj zavidljive ekonomske slike; "povprečni" Američani delajo vedno več samo za to, da lahko nahranijo družine.
In kdo je naslednik njegove misli? Chomsky upa, da nihče, saj prisega na samostojne ume, vsekakor pa vidi upanje v velikih aktivističnih gibanjih, kot so denimo politično neodvisne skupine "Global justice movement" ali "Witness for peace".