
Predlagatelji želijo z zakonom "dokončno urediti status romske skupnosti v Sloveniji in Rome izenačiti z ostalimi prebivalci Slovenije v pravicah in obveznostih". Po predlogu SNS Romi, ki živijo v Sloveniji, posebnega položaja in pravic, ki jim jih zagotavlja ustava in devet področnih zakonov, ne bi več imeli. Vlada ustavno spornemu zakonu, ki je v nasprotju s slovenskim in evropskim pravnim redom, nasprotuje, zakonu pa nasprotujejo tako koalicijske kot tudi opozicijske stranke. Splošno razpravo oz. prvo obravnavo je zahtevalo deset poslancev LDS, iz razloga, da se zakon, ki je v posmeh pravni državi, zavrne že na začetku njegove obravnave in se ne dopusti nadaljnjega zakonodajnega postopka.
Zagorac: 'Dokončna rešitev ciganskega vprašanja'

"Nesporno dejstvo je, da smo tukaj mi doma in da ne moremo dajati posebnih pravic ljudem, ki tukaj niso avtohtoni," je začel Zmago Jelinčič predstavitev "zakona o romski skupnosti". "Tisti, ki bi jim dali ne vem kaj še vse, naj sprejmejo cigansko družino domov, pa naj jih hranijo tudi s poslansko plačo," je dejal omenjeni poslanec nacionalne stranke in predlagatelj zakona. Njegov strankarski kolega Boštjan Zagorac pa je smisel rešitev povzel s stavkom, da bo državni zbor "s sprejetjem zakona dokončno rešil cigansko vprašanje v Sloveniji".
'Romi, cigani in ciganski golaž'
Jelinčičev nastop pa ni ostal neopažen. Predsedujoči, podpredsednik parlamenta, Marko Pavliha (LDS), je namreč izjavil, da v parlamentarno dvorano bolj sodi izraz Rom. Slednji medklic pa je sprožil ogorčenje s strani poslanca Jelinčiča, ki je podpredsedniku parlamenta očital "kršitev poslovnika" in "kratenje ustavnih pravic", v podkrepitev pa navedel, da je izraz "cigan" tako v pravopisu slovenskega jezika kot v drugi literaturi.
Obreza: 'Ustava je jasna.'

"Ustava je jasna. Jasni so tudi področni zakoni, devet jih je, jasne so tudi zaveze Slovenije," je vršilec dolžnosti vodje vladnega urada za narodnosti Janez Obreza pojasnil odklonilno stališče vlade. Ob tem je navedel, da ustava v 65. členu pravi, "položaj in posebne pravice romske skupnosti ureja zakon", kar gre razumeti za pooblastilo zakonodajalcu, da lahko ureja posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji tudi s področno zakonodajo. "In to je tudi primer, ko se lahko načelo enakosti pred zakonom predre." Gre za to, da raznim manjšinskim skupnostim priznamo več pravic, ker bodo le tako lahko enakovredne in enakopravne z večinsko populacijo, je še pojasnil. To, kar moti večinsko prebivalstvo, denimo vprašanje socialnih pomoči, izobraževanja, zaposlovanja, ni urejeno v okviru posebnih pravic, temveč ureja splošna zakonodaja, ki velja za vse ne glede na etnično poreklo. Vprašanje pa je, ali se ti predpisi dosledno izvajajo. Prav tako, po mnenju Obreze, ni dvomov o avtohtonosti Romov, ki na prostoru Slovenije živijo že nekaj stoletij.
Širca: 'Predlagatelji želijo ukiniti romsko skupnost'

"Predlagatelji želijo preprosto ukiniti romsko skupnost kot posebno etnično skupnost v Sloveniji ter na formalnopravni ravni negirati v Sloveniji živeče Rome," je stališče poslanske skupine LDS pojasnila Majda Širca. Zakonski predlog predvsem ne bi omogočal nadaljnjega odpravljanja nekje še vedno zaskrbljujočih življenjskih razmer, v kakršnih ponekod živijo Romi, poleg tega pa bi odpravil možnost sodelovanja in odločanja romskih predstavnikov v občinskih svetih.
Grill: 'Zakon lahko razmere le še poslabša'
Tudi v poslanski skupini SDS menijo, da je takšen zakon v celoti nesprejemljiv, je pojasnil Ivan Grill. Po njegovem mnenju namreč v ničemer ne more prispevati k reševanju romske problematike, temveč lahko obstoječe razmere le še poslabša. Rešitev problema sobivanja večinskega prebivalstva z romsko skupnostjo se lahko išče le v tem, da se romski skupnosti omogoči možnost ekonomske in socialne integracije v večinsko okolje, pri čemer je Romom treba omogočiti tudi ohranjanje njihove kulturne identitete, je še dejal.
Potrata: 'Romski holokavst'

V poslanski skupini ZLSD obžalujejo, da je predlog zakona sploh predmet obravnave na seji državnega zbora, čeprav so tudi sami podpisali predlog za splošno obravnavo. Jelinčičev predlog bi sicer po besedah Majde Potrata pomenil razveljavitev 65. člena ustave, ne pa "dokončne rešitve romskega vprašanja". Enakosti pred zakonom v poslanski skupini ZLSD ne razumejo tako, da bi v njenem imenu odrekali manjšinam posebno varstvo, kar so storili predlagatelji zakona, je poudarila Potrata, ki je ob spominu na trpljenje žrtev holokavsta med drugim spomnila tudi na "romski holokavst".
Uhan: 'Nasprotujemo popolni asimilaciji Romov'
Proti predlogu SNS bodo glasovali tudi v NSi, prav tako tudi proti vsakemu zakonu, ki bi želel ukiniti v Sloveniji živečo romsko skupnost kot posebno etično skupnost, v smislu popolne asimilacije oziroma integracije v slovenski narod, pravi Marjetka Uhan. Po mnenju NSi bi bilo treba v tem romski skupnosti pomagati predvsem na dva načina. Prvi je reševanje bivanjskih razmer za romske skupnosti, kar bi po eni strani pomenilo razrešitev izredno kritičnih razmer za bivanje nekaterih romskih skupnost in po drugi strani izboljšanje razmer tistih, ki živijo v njihovi bližini. Drugo področje pa je dosledno izobraževanje in zaposlovanje Romov.
Kramberger: 'Negiranje pravic Romom pomeni negiranje ustave'
Negiranje pravic romske etnične skupnosti v Sloveniji pomeni negiranje ustave, kar v pravni državi v nobenem primeru ni dopustno, v imenu poslanske skupine SLS pravi Janez Kramberger. Predlagani zakon poleg tega zanika tudi že sprejeto področno zakonodajo, s katero se na podlagi ustavnega pooblastila sedaj v devetih področnih zakonih ureja romska tematika, zato ga poslanska skupina SLS ne bo podprla.
Žnidaršič: 'Sramota za slovenski narod'

Predlagatelji imajo seveda pravico vložiti vsakršen zakon, vendar bi se pri tem morali zavedati, da s takšnim, kakršen je v obravnavi, delajo sramoto slovenskemu narodu in državi, je v imenu poslanske skupine DeSUS poudaril Franc Žnidaršič. Osebno sicer zakonsko besedilo razume kot svojevrsten poskus zlorabe ustavnega pooblastila, ki zakonodajalcu omogoča, da z zakonom uredi položaj in posebne pravice romske skupnosti.