Čigav je interes, da Športni loteriji uspe obdržati prevlado nad športnimi stavami?

Kot smo že povedali v včerajšnjem članku, na tisoče Slovencev vplačuje športne stave pri tujih spletnih prirediteljih, kljub temu da naš zakon o igrah na srečo tujim stavnicam prepoveduje delovanje in oglaševanje na slovenskem trgu. Zato tuje stavnice ne plačujejo niti davkov naši državi, niti koncesijskih dajatev, ki bi si jih razdelili Fundacija za šport (FŠO) in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho). Torej, namesto, da bi se milijoni zlivali v obubožane žepe športnikov in invalidov, odtekajo v žepe tujih prirediteljev. Nekdanji poslanec SMC Branko Zorman je letos v noveli zakona predlagal odprtje trga športnih stav, a je zakon padel. Podprl ga ni nihče od ključnih akterjev. Niti Ministrstvo za finance, ki je pristojno za zakon o igrah na srečo, niti športno ministrstvo, niti Športna loterija in njeni solastniki – Olimpijski komite Slovenije (OKS) in Smučarska Zveza Slovenije.

Kdo financira slovenski šport in kako se pretaka denar?

Iz javnih sredstev slovenski šport financirajo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZS), občine in FŠO, ki večino denarja dobi od koncesijskih dajatev Športne loterije in Loterije Slovenije. MIZS je lani, skupaj z evropskimi sredstvi, športnikom namenil skoraj 20 milijonov, letos dobrih 23 milijonov evrov. FŠO je letos zbrala milijon manj kot lani – sedem milijonov evrov, ki jih je razdelila med več kot 200 športnih zvez, zavodov. In prva dva, ki sta prejela največ denarja, sta prav solastnika Športne loterije. OKS je dobil skoraj milijon evrov, druga na spisku je Smučarska zveza Slovenije, ki ji je pripadlo slabih 600.000 evrov. Za primerjavo, Javni zavod športni objekt Maribor, ki je na desetem mestu, je dobil 155.000 evrov.

Kdo je prvih deset prejemnikov, ki od FŠO dobijo največ denarja?

A če se koncesijski denar deli po določenih razpisnih pravilih, je zanimiv podatek, da je OKS lani več denarja, kot ga je dobil od FŠO, porabil za plače 26 zaposlenih, in sicer nekaj več kot 1.180.000 evrov. Res pa je, da OKS z lastno dejavnostjo ustvari 70 odstotkov prihodkov – prek sponzorskih in partnerskih pogodb, prodaje, lastništva, EU projektov ter sodelovanja z mednarodno organizacijo olimpijskega gibanja. Od FŠO dobijo 16 odstotkov, od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa 14 odstotkov. Največ, več kot polovico denarja, ki so ga dobili na podlagi javnega razpisa FŠO, so namenili za projekte na področju vrhunskega športa, športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v vrhunski šport, za izvedbo projektov OI Pjongčang, Svetovne igre Wroclaw, Sklad vrhunskih športnikov in Športne štipendije. "Ta sredstva so bila torej bodisi izplačana neposredno športnikom, bodisi panožnim zvezam ali športnim društvom in ne gredo za plače zaposlenih," so sporočili z OKS in dodali, da so ostalo polovico denarja, ki so jo dobili od FŠO, porabili za izvedbo nacionalnega programa meritev in svetovanj ter strokovno podporo športnikom in trenerjem, potem za nadstandardno zavarovanje športnikov, za druge razvojne in raziskovalne projekte ter za rekreativne športe in druge programe.

Tudi Smučarska zveza je več sredstev, kot jih je pridobila od FŠO, porabila za plače – nekaj več kot 720.000 evrov. A tudi njihov proračun temelji na 85 odstotkih sponzorskega in tržnega denarja.

Za slovenske razmere precej visoke plače prejemajo vodilni v Športni loteriji. Predsednik uprave Edvarda Kolarja dobi 10.500 evrov bruto, kar je številka brez variabilnega dela, dodatkov. Prejšnji predsednik uprave Janez Bukovnik, ki je bil na tem mestu 22 let, je dobil z vsemi dodatki, bonitetami in regresom več kot 16.000 evrov bruto na mesec.

Kdo je kdo v krogu Športne loterije?

Edvard Kolar je postal novi predsednik uprave Športne loterije pred enim letom. Pred tem je bil generalni sekretar pri OKS, ki je solastnik Športne loterije. Za njegov prevzem krmila sta se zavzemala OKS in Smučarska zveza, po naših podatkih pod taktirko Janeza Kocjančiča, ki je bil na čelu OKS 25 let. Kocjančiča je pred tremi leti in pol zamenjal Bogdan Gabrovec, ki je bil pred tem predsednik Sveta FŠO. Gabrovca pa je v FŠO zamenjal Aleš Remih, ki je prej opravljal funkcijo volilne komisije v OKS. Pri Smučarski zvezi je Ljubo Jasnič član izvršilnega odbora, pri Športni loteriji pa predsednik nadzornega sveta. Pri izvolitvi Kolarja je imel kot predsednik dvojni glas. Luka Steiner, vodja marketinga pri OKS je tudi predsednik strokovnega sveta za šport pri vladi RS, ki ima to nalogo, da sodeluje, ko FŠO pripravlja in daje soglasje k pravilniku o delitvi koncesionalnega denarja. Steiner je tudi član častnega razsodišča izvršilnega odbora Smučarske zveze. 

Kako medsebojne povezave komentirajo Športna Loterija, OKS in Smučarska Zveza in zakaj so proti novemu zakonu?

Tako Športna loterija kot OKS sta zanikala, da Kocijančič še vedno nadzira ali vleče niti pri odločanju ali sprejemanju odločitev – saj da nima nobenih pristojnosti. Smučarska zveza pa nam na vprašanje, ali Kocijančič kakorkoli sodeluje pri njihovih odločitvah, ni odgovorila.

Na OKS so zatrdili, da o kandidaturi Kolarja za predsednika uprave Športne loterije niso razpravljali, da je bil ta korak njegova lastna odločitev, a da ga podpirajo. "Glede na njegovo preteklo strokovno in uspešno delo menimo, da je bil za vodenje Športne loterije izbran pravi kandidat," so zapisali. So pa potrdili, da je njihov izvršni odbor razpravljali o Zormanovem predlogu novele zakona, a da so mu bili s 16 glasovi proti, enemu za in enemu neveljavnemu, nenaklonjeni. "Na podlagi predstavljenih podlag in argumentov poslanca Zormana, predlog sprememb zakona ne bo zagotovil povečanja pritoka finančnih sredstev za športne organizacije, kar je temeljni namen ureditve področja iger na srečo na področju športa," so utemeljili svojo odločitev. Zanikali so tudi, da bi obiskovali poslanke skupine in kakorkoli lobirali, da naj ne podprejo novele zakona.

So pa poslanske skupine, preden se je odločalo o spremembi zakona, obiskovali predstavniki Športne loterije. Na naše vprašanje, zakaj in kaj so se pogovarjali, so odgovorili: "Kot gospodarska družba smo dolžni pojasniti svoje stališče do predloga zakona, ki lahko vpliva na delovanje te delniške družbe. Prav tako je Športna loterija, kot usposobljen prireditelj iger na srečo, dolžna opozoriti na vsa tveganja, ki jih prinaša necelovito urejanje področja iger na srečo v Sloveniji." In kakšna so ta tveganja? Menijo, da Zormanova ureditve področja športnih stav, ne bi prinesla koristi niti slovenskemu športu niti državi, ampak zgolj škodo. Poleg tega bi to pomenilo grožnjo varnemu igranju, primernemu oglaševanju in preprečevanju nelegalnih aktivnosti, kar zdaj zagotavljajo oni, ker so odgovorni prireditelji, so argumentirali. "Liberalizacija področja spletnega prirejanja športnih stav bi pomenila, da bi lahko koncesijo za spletno prirejanje športnih stav pridobili domači in tuji subjekti. Prav tako bi to pomenilo, da je lahko prireditelj, ki želi pridobiti koncesijo, tudi podjetje, ki bo težko jamčilo za vsa izplačila igralcem, saj so pogoji za ustanovitev popolnoma poenostavljeni. To pomeni, v primerjavi s sedanjo ureditvijo, korak nazaj tako za vse deležnike na trgu iger na srečo kot tudi za njegovo transparentnost in urejenost," so zapisali.

A tukaj se ponovno zastavi vprašanje, zakaj, če je odprti trg športnih stav res tako slab, so se zanj odločile druge evropske države? Znotraj takšne ureditve, sicer vsaka država na svoj način regulira to področje in od prirediteljev zahteva, da izpolnjujejo določene pogoje. In ravno na to se sklicuje Športna loterija, češ da področje iger na srečo ureja vsaka država posebej in da zato ni predmet poenotenja zakonodaje EU. A Zorman ne govori o splošnem poenotenju, še vedno zagovarja, da trg iger na srečo ostane reguliran, ravno zaradi možnih zlorab in varnosti igralcev. Trg bi se moral odpreti samo za športne stave, pri čemer bi prireditelji, ki bi hoteli pridobiti koncesijo, prav tako morali izpolnjevati določene zahteve – tako kot je to v večini evropskih držav.

Poleg tega je zanimivo, da je na drugi strani prav Športna loterija naročila izvedensko mnenje, ki sta ga leta 2006 FŠO in Fiho predložili, ko sta tožili tujo spletno stavnico bwin, in ki je pokazalo, da kar 75 odstotkov slovenskih državljanov igra pri tujih spletnih ponudnikih. Zdaj iz Športne loterija trdijo, da izvedensko mnenje ni bilo namenjeno ugotavljanju deleža igralcev, ki igrajo pri tujih stavnicah. "V izvedenskem mnenju, ki ga navajate, so zapisani tudi pomembni argumenti, ki opozarjajo na tveganja, povezana z liberalizacijo trga iger na srečo, posebej športnih stav," je zapisal Steiner. In ker si očitno zasebna Športna loterija močno želi zaščititi tako potrošnike oziroma igralce športnih stav, kot športnike, invalide in državo je, preden se je odločalo o noveli zakona iger na srečo, naročila še eno raziskavo, ki je pokazala: " … da navedbe iz zadnjega predloga zakona, ki naj bi urejal področje iger na srečo, ne držijo. Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu za Slovenijo tako po starosti kot po strukturi. S tem je Športna loterija prevzela odgovornost za razjasnitev domnev, ki so se navajale glede obsega igranja iger na srečo v tujini in tudi za ažurnost podatkov o dejanskem stanju na tem področju v Sloveniji." V odgovoru pa Športna loterija ni navedla niti kdo je opravil to raziskavo – zapisali so samo, da gre za priznan raziskovalni inštitutu, ki se ukvarja z obsegom igranja pri nelegalnih ponudnikih iger na srečo v Sloveniji – niti kolikšno je pravo število Slovencev, ki igrajo pri tujih spletnih stavnicah. Je možno, da v dobi interneta in ob dejstvu, da tuji prireditelji ponujajo boljše kvote in s tem boljše zaslužke, Slovenci vse manj igramo pri tujih spletnih prirediteljih športnih stav, kot smo leta 2006?

Zakaj Zormanova novela zakona ni dobra, podobno kot Športna loterija in OKS, utemeljuje tudi Smučarska zveza. Menijo, da predlog temelji na nepreverjenih trditvah in da ni bilo narejene nobene resne analize ali izračuna, ki bi pokazala, kaj bi sprememba morebiti prinesla. "Na neutemeljene, s podatki in izračuni nepreverjene pavšalne argumente, pa v odgovornosti do aktualnih in vseh prihodnjih generacij vrhunskih športnikov pod okriljem naše organizacije, Smučarska zveza ne more pristati," so zapisali.

Priviligirani športi in monopoli

Predsednik HZS Matjaž Rakovec, ki podpira liberalizacijo, se na drugi strani sprašuje, zakaj imajo določeni športi privilegije? Vsi ključni akterji, ki odločajo o tem, kateri šport bo dobil največji kos pogače, se ves čas sklicujejo na pravilnike in kriterije, a dejstvo je, da se ti kriteriji in določila ne spreminjajo že dobrih deset let, je zatrdil. Kar pomeni, da si ves čas roke manejo isti športi.

Na športnem ministrstvu so zatrdili, da Maja Makovec Brenčič ne podpira monopolizacije Športne loterije, ampak se "zavzema za zakonodajne rešitve in ukrepe, ki bi zagotovili več sredstev za področje športa in invalidskih organizacij," a Zorman trdi, da ni tako. Tako Makovec Brenčičeva kot tudi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman sta namreč maja lani, na sestanku ožjega vodstva izvršilnega odbora stranke SMC, podprli, da vajeti nad športnimi stavami ohrani Športna loterija. Pri tem sta se po Zormanovih besedah sklicevali na ocene, ki sta jih pridobili prav od Športne loterije, češ da njegov novi zakon ne bi prinesel več denarja športu in invalidom. Tudi za nas so spisali podoben odgovor. Izvedensko mnenje, ki ga je leta 2006 za FŠO in Fiho pridobila Športna loterije, in ki kaže, da 75 odstotkov Slovencev igra pri tujih športnih stavnicah, naj bi bilo polno protiargumentov, ki ne govorijo v prid liberalizaciji in nasprotujejo prepričanju, da bi liberalizacija pomenila tudi več sredstev za šport. "Dejanskih izračunov, kaj bi prinesla liberalizacija ponudnikov športnih stav, v tem trenutku ni. Na ministrstvu pa si prizadevamo da bi se spremenila določba ZUJF (Zakon za uravnoteženje javnih financ), ki je uvedel deset odstotni davek na vplačila, kar bi neposredno povečalo sredstva za šport. Obenem problematiziramo tudi, da je osnova za koncesijsko dajatev izračunana iz razlike med vplačili in izplačili. To pomeni, da avtomatično povečanje prometa na trgu športnih stav, ne pomeni tudi povečanja sredstev za športne organizacije in invalide, pač pa je predvsem prednost za športne stavnice in igralce," so pojasnili. Odločno so zavrnili tudi vsakršna namigovanja, da ščitijo interese ožjega kroga posameznikov, ki se vrtijo okrog Športne loterije.

Še ena povezava – do finančnega ministrstva

Tomo Šeme, član uprave Športne loterije, je bil od leta 2005 do 2008 zaposlen na Uradu za nadzor iger na srečo, ki je kasneje prešel pod okrilje Finančne uprave RS (Furs), ta pa pod streho finančnega ministrstva, ki je pristojno za zakon o igrah na srečo. 

Finančno ministrstvo na naše vprašanje, ali je Šeme kakorkoli svetoval ali predlagal ministrstvu oziroma ministrici, da podpre ohranjanje monopolnega položaja Športne loterije, niso odgovorili. So pa potrdili, da so imeli leta 2015 in 2017 lobistične stike, ki so jih po zakonu prijavili KPK. V času, ko se je pripravljal predlog zakona, so organizirali več sestankov s predstavniki Športne Loterije, koncesionarjev, sindikatov igralniških delavcev, predstavniki profesionalnega združenja igralnih salonov in Kasaške zveze Slovenije. Tudi na vprašanje, ali jim je Športna loterija na tem sestanku sugerirala, naj ne odprejo trga drugim prirediteljem športnih stav, niso odgovorili.

Če je odprti trg športnih stav res slab in če imamo v Sloveniji na tem področju ustrezno zakonodajo, zakaj nam je potem Evropska komisija naložila, da jo moramo uskladiti z EU redom? Zakaj je finančno ministrstvo, praktično čez noč spremenilo stališče o tem, ali bi bilo treba trg športnih stav liberalizirati? In zakaj je finančna ministrica zakon, ki ni predvidel sprememb, želela pospraviti v predal?

Ker je Evropska komisija presodila, da niso izpolnjeni vsi pogoji, ki bi upravičevali monopolni položaj pri prirejanju stav, je Slovenija, pod vodstvom takratnega finančnega ministra Dušana Mramorja, aprila leta 2015 spisala prvi predlog spremembe zakona. V njem se je zavezala, da bodo za prirejanje stav dodeljene največ tri koncesije in sicer tudi družbam, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Že čez dva meseca je sledila popolnoma druga pesem. Isto ministrstvo je novi predlog zasukalo v nasprotno smer – koncesija za prirejanje športnih stav je dodeljena Športni loteriji. Ker od takrat finančno ministrstvo ni več spreminjalo stališča, je zadnji predlog, ki utrjuje monopolni položaj Športne loterije, Vraničar Ermanova skušala pospraviti v predal, da se o njem sploh ne bi več razpravljalo, je zatrdil Zorman, ki je bil, kot član odbora za finance, tem preobratom nenehno priča.

In kako to pojasnjujejo na finančnem ministrstvu? Pri pripravi predloga novega zakona o igrah na srečo, so stremeli k cilju, da bi uskladili prirejanje iger na srečo s pravnim redom EU in pri tem upoštevali sodno prakso EU, da bi odpravili administrativne ovire, povečali zaščito potrošnika in da se s spremembo zakona ne bi zmanjšali prihodki iz davkov in koncesijskih dajatev. "Eno od ključnih vprašanj, ki smo jih na ministrstvu želeli urediti z novelo zakona, je bilo področje prirejanja športnih stav. Po mnenju Ministrstva za finance in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport bi ohranitev monopolne ureditve še naprej zagotavljala stabilno financiranje športnih in invalidskih fundacij," so zapisali. Na vprašanje, zakaj je ministrica Vraničar Ermanova želela zakon pospraviti v predal, pa so odgovorili: "Koalicija ni mogla doseči soglasja glede ureditve tega ključnega področja, zato je bila lani sprejeta odločitev, da se postopek sprejema novele zakona o igrah na srečo v tem mandatu ne nadaljuje."

Če Športna loterija brani svoj monopolni položaj, ker tako ohranja nadzor nad pretokom denarja in, roko na srce, v žepe vodstva se ne izlije ravno boren izkupiček, pa je manj logično, zakaj državni funkcionarji podpirajo monopol, ki je zgolj navidezen? Uradno je na slovenskem trgu za športne stave pristojna le Športna loterija, Slovenci pa 'športno srečo' raje vplačujemo pri nelegalnih tujih spletnih prirediteljih, ki jim na ta račun v malhe curljajo visoki dobički. Država izgublja milijone, dobički tujih spletnih stavnic pa se ne iztekajo niti k športnikom niti k invalidom. Poleg tega potrošniki niso ustrezno zaščiteni, saj poslujejo zunaj nadzora naših organov. A finančno ministrstvo trdi, da se lahko kriminal najbolj učinkovito prepreči, če se strogo nadzira zgolj enega prireditelja. Menijo, da monopolni položaj Športne loterije zmanjšuje pretirano igranje oziroma odvisnost igralcev, saj so zato usmerjeni zgolj k enemu ponudniku. Pri tej trditvi se zastavi vprašanje – ali ni že leto 2006 dovolj nazorno pokazalo, koliko Slovencev nas vplačuje pri tujih spletnih stavnicah? "Ministrstvo za finance je naklonjeno tudi temu, da se pripravi analiza, po možnostih v okviru priprave nove strategije razvoja iger na srečo, ki bi bila podlaga za vodenje politike ter sprejemanje ukrepov na področju prirejanja iger na srečo," so dodali. Ob tem pa poudarili, da se zavzemajo za sistemsko rešitev, ki bo omogočala pravo ravnotežje med opravljanjem dejavnosti igralništva pod konkurenčnimi in stabilnimi pogoji, ter odgovornim igralništvom, usmerjenim tako k preventivnim kot tudi kurativnim ukrepom.

In ko smo že pri konkurenčnih in stabilnih pogojih, je morda bolj prikladno, da se vprašamo, kaj privlači slovenske igralce, da denar raje vplačujejo pri tujih spletnih prirediteljih? Sta to boljša ponudba in ugodnejše kvote? Je tudi to še eden od razlogov, zakaj si Športna loterija ne želi liberizacije? To pa je že vprašanje za drugo zgodbo.