Cigler Kralj: Želimo doseči, da starši poskrbijo za obvezno izobraževanje otrok

Janez Cigler Kralj obljublja pregleden in uporabniku prijazen socialni sistem. V središče odločanja o pravicah želijo postaviti ljudi in njihovo dostojanstvo. Pomoč želijo ponuditi tistim, ki jo res potrebujejo, je poudaril. Kot je dejal minister, to pomeni 'bolje ciljane' transferje: "Spremembe prinašajo posodobitev transferjev, da bo sistem preglednejši in bolj življenjski ter da bo šla pomoč res v prave roke."

Narediti želijo ločnico med družinsko in socialno politiko. Družino želijo podpreti tako, da ljudje ob odločitvi za družino ne bodo imeli nižjega življenjskega standarda kot tisti, ki se za družino ne odločijo. Socialna politika pa bi morala pomagati najranljivejšim, da ne padejo v revščino, je pojasnil uvodoma. Prepletanje družinske in socialne politike zdaj v sistem vnaša precej nepravičnosti in povzroča slabo voljo, je izpostavil minister. 

Levica: Vlada namesto odpravljanja revščine znižuje  in ukinja socialno pomoč več kot 800 gospodinjstvom

Levica medtem opozarja, da zakon številnim ukinja socialno pomoč: "Ministrstvo za socialne zadeve je v javno razpravo samo za 14 dni poslalo paket štirih zakonov, s katerim bo 186 gospodinjstvom ukinila socialno pomoč, 439 pa se bo ta znižala. Zaradi zmanjšanja izrednih socialnih pomoči bo prizadeto še 200 gospodinjstev. Precejšnje spremembe na področju socialnih pravic in pravic brezposelnih med drugim vsebujejo tudi odvzem pristojnosti socialnim delavcem glede načina izplačila socialnih pomoči, znižanje otroškega dodatka za otroke, ki ne obiskujejo srednje šole, dodatno represijo nad brezposelnimi osebami, zmanjševanje socialne in pravne varnosti revnih brezposelnih oseb in nesolidarne spremembe pri dodeljevanju državnih štipendij. "

Opozorili so tudi, da bi sodelovanje (strokovne) javnosti pri pripravi teh predpisov moralo na podlagi Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel Državni zbor, trajati vsaj 30 do 60 dni: "Nikakor namreč ne gre za manjše popravke zakonodaje, ki bi opravičevali omejevanje časa, ki je namenjen za javno razpravo. Ravno nasprotno, pomenijo velik poseg v socialne pravice prebivalk in prebivalcev, ki bo imel dolgoročne učinke na stanje revščine in socialne izključenosti. Zaradi vladne ignorance do sindikatov in socialnega dialoga pa predlogi zakonov niso bili obravnavani niti na ekonomsko socialnem svetu."

Otroški dodatek: ne bo se več upoštevalo lastništvo materialnih sredstev družine 

Letne pravice iz javnih sredstev so večinoma namenjene otrokom, kar pomeni, da mora biti v središču otrok ne glede na dohodke družine, je poudaril minister Cigler Kralj. Pri uveljavljanju pravic do otroškega dohodka se ne bo več upoštevalo lastništvo materialnih sredstev družine, ampak samo dohodki, je pojasnil.  

Socialnovarstveno področje zadevata predloga sprememb zakonov o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o socialnovarstvenih prejemkih. Postopek priznavanja pravic iz javnih sredstev naj bi bil enostavnejši. Materialni položaj družine, na podlagi katerega se priznavajo letne pravice, kot so pravica do otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije vrtca, kosila in malice, se danes ugotavlja na podlagi premoženja in dohodkov družinskih članov. Ker pa je vpliv premoženja na priznanje posamezne pravice majhen, naj bi se materialni položaj družine po novem ugotavljal zgolj na podlagi dohodkov.

Pravila za upoštevanje dohodka naj bi poenostavili, tako da bi se primarno upošteval materialni položaj na podlagi dohodkov iz preteklega leta, torej praviloma dohodninske odločbe, izjemoma pa dohodek v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je bila vloga vložena. V dohodek se ne bosta vštevala kadrovska štipendija in plačilo za študentsko delo do višine minimalne plače. Upravičenec bo lahko zaprosil za nov izračun, če se bo njegov gmotni položaj bistveno poslabšal.

Zaradi neupoštevanja premoženja in spremenjenih pravil za upoštevanje dohodka bodo imeli upravičenci lahko boljšo odmero pravic, denimo višji otroški dodatek oz. državno štipendijo.  

"Če otrok iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje OŠ, se otroški dodatek avtomatsko začne izplačevati v materialni obliki za tri mesece, saj verjamejo, da je izobrazba ključnega pomena pri izhodu iz revščine. Želimo doseči, da starši poskrbijo za obvezno OŠ izobraževanje svojih otrok in jih obenem spodbudijo, da dosežejo čim višjo izobrazbo," je povedal Cigler Kralj.                                   

Tako bi enemu od staršev otroški dodatek tri mesece izplačevali v naravi, če bi Inšpektorat RS za šolstvo in šport po uradni dolžnosti obvestil pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše tistega učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo. Po veljavni zakonodaji namreč ne gre za avtomatizem. Kot je poudaril Cigler Kralj, je to sporočilo otrokom, "da smo z njimi in da starši nimajo pravice uničevati njihove prihodnosti".

Ministrstvo predlaga tudi, da se znesek otroškega dodatka zniža za 33 odstotkov, če otrok po zaključku osnovne šole izobraževanja ne nadaljuje. V Levici opozarjajo, da so razlogi za šolske izostanke in osipe iz izobraževalnega sistema kompleksni ter pogosto povezani z revščino, pomanjkanjem in socialno izključenostjo. 

Kot še opozarja Levica, bo vlada devet milijonov namenila za štipendije za dijake in študente iz družin, ki dosegajo do 1053 evrov neto dohodka na družinskega člana: "To pomeni, da bodo po novem državne štipendije prejemale tudi družine, ki se ponašajo s 4000 in več evri neto dohodka. Poleg tega se pri dodelitvi državnih štipendij ne bo več upoštevalo premoženje, kot so nepremičnine, jahte, avtomobili in podobno."

Brezposelna oseba v programe javnih del vključena največ štiri leta 

Po predlogu sprememb zakona o urejanju trga dela bi bila lahko brezposelna oseba v programe javnih del skupno vključena največ štiri leta. Po veljavni zakonodaji je namreč lahko vključena eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko znova vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del in najdlje še za eno leto, so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povedali ta teden. 

Primerna zaposlitev ustreza tudi za dve ravni nižji izobrazbi 

Da bi se brezposelni čim prej vključil na trg dela, naj bi se spremenila definicija primerne zaposlitve. Primerna zaposlitev naj bi bila po novem tudi zaposlitev, ki ustreza največ za dve ravni nižji izobrazbi brezposelnega glede na ustrezno zaposlitev, a ne glede na vrsto pridobljene izobrazbe. Po veljavni definiciji je primerna zaposlitev tista, ki ustreza vrsti in največ za eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev. Še vedno je tu pomembna vloga zaposlitvenega načrta, je poudaril minister Cigler Kralj: "Formalna izobrazba je pomembna, a danes so enako pomembna tudi neformalna znanja ter veščine in kompetence, pridobljene v praksi. Včasih je pomembno, da brezposelni sprejme zaposlitveni izziv, ki ne ustreza njegovi izobrazbeni ravni, ampak mu pogosto odpre novo karierno pot in omogoči socialno varnost."  

Ko pa opozarjajo v Levici: "Če oseba takšne zaposlitve ne bo želela sprejeti, bo tisti hip ostala brez socialne pomoči. Vsakršna pritožba na izpis iz evidenc zavoda po predlogu ministrstva ne bo več zadržala izvršitve izbrisa in izgube socialne pomoči. Gre za represijo nad brezposelnimi in de facto prisilno delo pod grožnjo absolutne revščine ter za odrekanje in onemogočanje svobodne izbire zaposlitve in dela."