'V epidemiji smo videli, da številni prostori ne ustrezajo osnovnim normativom'

Janez Cigler Kralj je uvodoma povedal, da si je ob začetku mandata kot eno ključnih prioritet zastavil celovitev ureditev področja oskrbe starejših. "Za Slovenijo je značilno staranje prebivalstva, do leta 2030 bo več kot 30 % prebivalcev starejših od 65 let. Že danes pa je v institucionalnih namestitvah 70 % stanovalcev starejših od 80 let. Tudi v prihodnje se bo potreba po sprejemu v institucionalno oskrbo oz. v dolgotrajno oskrbo večala," je povedal. To so dejstva, na katerih temeljijo njihovi načrti. 

Čeprav so bili ti trendi jasni že pred desetletjem ali dveh, je bilo to področje po njegovih besedah zapostavljeno, še posebej je trpelo področje institucionalnega varstva. Za predstavo: zadnji dom iz proračunskih sredstev je bil zgrajen leta 2005, in sicer na Fužinah. 

"Domovi za starejše se soočajo s prostorsko stisko, stavbe so dotrajane in ne ustrezajo želenim standardom institucionalnega varstva, kar je nujno in je žal zaznamovalo ter omejilo naš odziv na epidemijo," je dejal. 

S takšnim stanjem so se morali soočiti takoj in, kot pravi, že od prvega dne izvajajo aktivnosti, s katerimi bodo to področje uredili. Zato so že s sprejemanjem sistemskih ukrepov, ki so usmerjeni v štiri glavna področja: deinstitucionalizacija, institucionalno varstvo, standardi in normativi ter Zakon o dolgotrajni oskrbi. "Vsa štiri področja so izjemno pomembna, vsem namenjamo enako veliko pozornost."

Deinstitucionalizacija, institucionalno varstvo, standardi in normativi, Zakon o dolgotrajni oskrbi 

Bistveno je, pravi Cigler Kralj, da želimo starejše ljudi čim dlje zadržati v domačem okolju, kar je tudi njihova želja. S storitvami dolgotrajne oskrbe jim želijo nuditi pomoč pri dnevnih opravilih in omogočiti čim bolj samostojno življenje – zato spodbujajo oblike deinstitucionalizacije, dnevnih oblik varstva, začasnih ter skupnostnih namestitev.

Za vlaganje v izvajanje dnevnih oblik varstva in začasne namestitve bodo zagotovili 29 novih enot po vsej Sloveniji za skupno skoraj 19 milijonov evrov. Tečejo pa tudi številni projekti za pridobitev novih, za starejše prilagojenih stanovanj, preko nepremičninskega sklada, pokojninskega in invalidskega zavarovanja – do konca leta 2022 bo pridobil preko 180 novih, do 2025 pa skupaj 400 stanovanj. Iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost bodo predvidoma pridobili 56 milijonov evrov sredstev za izgradnjo dodatnih 850 sodobnih kapacitet v DSO na tem področju. 

Glede institucionalnega varstva je minister povedal, da v Sloveniji potrebujemo nove namestitve in posodobitev obstoječih kapacitet, ki so bile desetletje zanemarjene. "V epidemiji smo videli in doživeli, da številni prostori ne ustrezajo osnovnim normativom za oskrbo starejših, kaj šele za vzpostavitev najbolj osnovnih prostorskih razmer za boj proti epidemiji, ki pa zagotovo ni prva in ne zadnja, s katero se bomo soočali," je dejal. V okviru javne mreže bo tako zagotovljenih dodatnih 2280 postelj skozi koncesije do leta 2022, skupno bo vloženih 30 milijonov evrov investicijskih vlaganj krepitev državne javne mreže DSO v letih 2021/2022, zaključujejo 6 energetskih sanacij DSO s ciljem izboljšanja bivalnega okolja v okviru kohezijskih sredstev (vrednost investicij znaša preko 2,1 milijona evrov) in v sklopu REACT-EU sklada načrtujejo 73 milijonov evrov za prilagoditev prostorsko in tehnično neustreznih pogojev v DSO na moderne standarde oskrbe starejših. 

Standardi in normativi za zaposlene v dolgotrajni oskrbi so po njegovih besedah zastareli in ne ustrezajo potrebam uporabnikov, zato jih bodo prenovili. V delovni skupini že usklajujejo predloge. "Struktura se je spremenila, večji odstotek uporabnikov potrebuje višjo kategorijo oskrbe," je dejal in dodal, da so prvi korak k ureditvi tega področja že naredili v okviru protikoronskih ukrepov. "Odzvali smo se, kakor hitro je bilo mogoče."

Glede predloga zakona o dolgotrajni oskrbi pa je dejal, da bo ta zakon majhne, a za sistem velike korake, ki jih že delajo, povezal v celovit sistem, ki bo dostopen, prijazen, prilagojen in finančno dosegljiv. Modela, po katerem naj bi to zagotovili, še niso dokončno dorekli, bodo pa to vprašanje reševali v kratkem, je napovedal. Ob novinarskem vprašanju, ali je realno, da bo zakon sprejet v tem mandatu, je izrekel prepričanje, da bodo skupaj z ministrstvom za zdravje pod novim vodstvom lahko še "marsikaj postorili". 

Cigler Kralj je poudaril, da se je v času njegovega mandata s strani ministrstva za delo namenilo najmanj petkrat več sredstev za problematiko starejših kot v času katerekoli vlade od leta 2008 naprej. "Problem rešujemo celovito in prioritetno," je še dejal in napovedal bistveno boljše izboljšanje prostorskih, finančnih in kadrovskih pogojev. "Starajoča družba je izziv, ki ga želimo v NSi nasloviti celovito," je še dejal. 

Stanje v DSO se umirja

Epidemiološka slika v domovih za starejše se sicer umirja. Domove spodbujajo k postopni normalizaciji življenja, a se obenem pripravljajo na morebiten tretji val, pa je minister že v torek povedal na vladni novinarski konferenci. 

Poudaril je, da tudi logistika v zvezi s cepljenjem poteka brez večjih težav. V februarju se bodo predvidoma lahko cepili vsi, ki so pozneje izrazili interes za cepljenje, in stanovalci, ki so na novo prišli v dom. Za cepljenje pa se odločajo tudi novi zaposleni. "Ocenjujemo, da bo po prejemu drugega odmerka skupaj z vsemi, ki so že preboleli covid-19, zaščitenih že približno 70 odstotkov zaposlenih. 4310 zaposlenih v domovih za starejše je v drugem valu prebolelo covid-19, z obema odmerkoma se je cepilo 2062, 1221 zaposlenih pa je bilo cepljenih s prvim odmerkom," je povedal.

Nespremenjeni ostajajo nekateri preventivni ukrepi, v DSO se nadaljujejo redna testiranja zaposlenih in stanovalcev s hitrimi testi, se pa v domovih zdaj spodbuja čim večja in čim bolj kakovostna normalizacija življenja. Vodstva domov prilagajajo možnosti izhodov in obiskov epidemiološki sliki v lokalnih okoljih, domovi pa sprejemajo tudi nove stanovalce. Januarja so izvedli 787 novih sprejemov v domove. 

Se pa v domovih pripravljajo tudi na morebitni tretji val epidemije. Med drugim bodo dopolnili krizne načrte, izpeljali nova usposabljanja zaposlenih in se pripravili na izvajanje ukrepov. Dodatno pozornost pa bodo domovi namenili obvladovanju težav v duševnem zdravju. S prostovoljci in strokovnjaki bodo okrepili podporo starejšim predvsem pri preprečevanju osamljenosti. Ker je veliko stanovalcev po okužbi izgubilo del telesnih ali duševnih zmogljivosti, pa zaposlujejo tudi kadre s teh področij.