DZ je doslej sprejel že štiri protikoronske zakone, katerih namen je bila blažitev posledic covida-19 tako za gospodarstvo kot prebivalce. Veljavnost nekaterih ukrepov se je že iztekla, zato bi morale biti nekatere rešitve iz danes predstavljenega predloga zakona uveljavljene že 1. oktobra, je povedal minister.
Eden takšnih ukrepov je subvencioniranje čakanja na delo na domu, ki velja od razglasitve epidemije sredi marca. Zdaj naj bi ga podaljšali za vse panoge do konca leta, morda celo do sredine leta 2021. Se pa bodo zaostrili pogoji za upravičenost do te pomoči, pogoj bo upad prihodkov za vsaj 20 odstotkov glede na leto 2019.
Podaljšali naj bi tudi možnost povračila nadomestila plače za delavce v karanteni. Novost pa je povračilo nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela tudi za tiste delavce, ki ne prihajajo na delo, ker je bila karantena odrejena otroku. Delodajalcem teh delavcev bo država povrnila 80 odstotkov delavčeve plače, je povedal Cigler Kralj.
Za samozaposlene in mikro podjetja se s 1. oktobrom spet uvaja mesečni temeljni dohodek, do katerega so bili upravičeni v času razglašene epidemije. Do konca leta bodo lahko prejemali po 1100 evrov mesečno, je povedal Cigler Kralj in kot izjemo omenil samozaposlene v kulturi. Zanje je mesečni temeljni prihodek predviden v višini 700 evrov, saj jim socialne prispevke država poravnava že zdaj.
Novi dodatki k plači
Z namenom zagotovitve zadostnih zmogljivosti v zdravstvu in socialno varstvenih zavodih je predvidenih več ukrepov. Ukinja se zahteva po delovnih izkušnjah odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih ter zamrzuje časovna omejitev tedenskih ur, ki jih zdravniki lahko opravijo pri drugem izvajalcu. V zdravstvu se omogoča tudi začasna razporeditev zaposlenih, prav tako v domovih za starejše in pri ostalih izvajalcih socialno varstvenih storitev. Uvajajo se tudi novi dodatki k plači.
Minister je povedal, da je za neposredno delo z uporabniki v sivih in rdečih conah predviden dodatek v višini 30 odstotkov plače, v primeru prerazporeditve pa jim bodo obračunali še dodatnih 20 odstotkov k plači. A predstavnikom sindikatov, navzočim na seji, se zdi to premalo. Sprašujejo se tudi, koga naj bi prerazporejali, saj da kadra že zdaj primanjkuje povsod.
Da bi skrajšali čakalne dobe, je predvidena objava nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerega se bodo lahko prijavili tako javni kot zasebni zdravstveni zavodi. Financirale ga bodo zdravstvene zavarovalnice in državni proračun.
"V ospredju je želja, da se pacientom omogoči, da pridejo do zdravstvenih storitev hitro," je o tej določbi dejal minister in dodal, da poskuša vlada s tem na nov način odgovoriti na problematiko čakalnih dob. A opozicija v njej vidi prikrito željo po privatizaciji zdravstva, sporna pa se zdi tudi pravnikom državnega zbora, ki v njej vidijo odstop od javne zdravstvene službe, kar pa je ustavno sporno.
Javni zdravstveni zavodi bodo upravičeni tudi do povračila stroškov za nakup medicinske opreme, potrebne zaradi covida-19. Enako velja za domove za starejše, ki jim bo država povrnila tudi izpad prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti.
Zdravstveni sistem naj bi razbremenili tudi s tem, da bodo lahko zaposleni koristili do tri dni odsotnosti z dela zaradi bolezni, ne da bi jim bilo treba predložiti potrdilo osebnega zdravnika. "S tem bomo razbremenili primarno zdravstvo, ki je v teh dneh pod ogromnim pritiskom," je dejal Cigler Kralj.
Ukrepi med drugim segajo še na področja vzgoje in izobraževanja, kmetijstva, kulture, infrastrukture ter izvrševanja kazenskih sankcij. Predvidena je tudi še ena mobilna aplikacija, ki bi uporabnika poleg obveščanja o stikih z okuženimi seznanjala tudi s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa.
Poenostavlja se postopek izdaje karantenske odločbe, vzpostavlja podlago za financiranje prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi za vse državljane ter zagotavlja učinkovitejše spoštovanje vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb, je nadaljeval Cigler Kralj.
Veliko število dopolnil
Poslanci opozicije so k predlogu zakona vložili veliko število dopolnil. Ugotavljajo namreč, da vsebuje celo vrsto določb, ki vanj ne sodijo. "Ena takšnih je nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev," je dejala Bojana Muršič (SD). "Če si srčno želimo skrajšati čakalne dobe, bi morali to urediti v posebnem zakonu," je dodala. Opozorila je tudi na poskus vzpostavljanja monopola na področju mikrobioloških raziskav.
"Člen o ukinitvi enotne cene knjige je butast," je ugotovil Aljaž Kovačič (LMŠ). Marko Koprivc (SD) pa je dejal, da z blaženjem zdravstvene in socialne krize prav tako nima nobene povezave predvideno širjenje pooblastil za izrekanje glob na policijo in občinsko redarstvo.
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide naj bi predlog zakona za potrditev na četrtkovi izredni seji pripravil še danes.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.