Cigler Kralj umika prehranske smernice: Pripravljene so mimo stroke

Kot je v izjavi za javnost po srečanju s predstavniki nevladnih organizacij poudaril Janez Cigler Kralj, so danes izpeljali zelo konstruktiven sestanek.

"Moje prvo sporočilo predstavnikom kmetijskih nevladnih organizacij je, da bomo partnerji, da bom vodil stalen in kakovosten dialog ter da tudi z njihove strani pričakujem, da bodo zahtevni in neumorni, kajti skupaj se borimo za interes slovenskega najprej kmeta, predelovalcev hrane, agroživilskih podjetij in nenazadnje potrošnikov," je dejal.

Zahteve in pričakovanje, ki so jih predstavile organizacije, pa se bo po besedah Cigler Kralja v dveh tretjinah pokrivajo z vsebino koalicijske pogodbe nove vlade, kar je "zelo dobro".

Med ključnimi prioritetami je izpostavil poenostavitve postopkov, zmanjšanje birokracije, digitalizacijo, zagotovitev večje dostopnosti do ukrepov ter poudarek na mladih v kmetijstvu. "Podpreti moramo mlade, da ostanejo na podeželju, da se vrnejo na podeželje, če so morda odšli ali pa da na novo začnejo svojo družinsko in poslovno zgodbo," je dodal.

Med prvimi konkretnimi ukrepi je novi kmetijski minister izpostavil današnji umik novih slovenskih prehranskih smernic za 2025 iz vladne spletne strani.

"Sami ste bili priča, da so bile smernice pripravljene mimo stroke in da je bilo tudi veliko pritožb v smernicah navedenih strokovnjakov z različnih področij, predvsem nutricionistike in ostalih, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje in tako naprej. Posameznice in posamezniki so se pritožili zaradi tega, ker so bila njihova imena napisana oz. veliko njih je celo izjavilo, da so bila zlorabljena, ker niso imeli možnosti vplivati na besedilo," je pojasnil razloge za umik dokumenta.

Avtorji nedavno objavljenih nacionalnih prehranskih smernic pa so prepričani, da gre za metodološko najbolj celovit in znanstveno najbolj obsežen dokument s področja prehranskih smernic v Sloveniji doslej. Z zaskrbljenostjo so spremljali politične razprave o tem že pred umikom. Kot sta v sporočilu za javnost poudarila vodji avtorske skupine priprave smernic Nataša Fidler Mis in Zlatko Fras, so bile smernice pripravljene skozi natančno dokumentiran večleten interdisciplinaren proces na podlagi sodobnih znanstvenih dokazov, mednarodnih metodoloških standardov ter ob sodelovanju domačih in tujih strokovnjakov.

"Smernice temeljijo na več kot 1100 znanstvenih virih, sistematičnih pregledih literature in primerjavi z aktualnimi prehranskimi priporočili številnih evropskih držav ter mednarodnih organizacij," sta spomnila avtorja in dodala, da prvič poleg vidikov prehrane in zdravja sistematično vključujejo tudi vidik trajnosti in okolja.

Po njunih pojasnilih so bili v proces njihove priprave vključeni slovenski in mednarodni strokovnjaki ter mednarodni recenzenti. Metodologija priprave smernic in njihova znanstvena podlaga pa sta bili predstavljeni na mednarodnih strokovnih srečanjih v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in Regionalnim uradom WHO za Evropo ter objavljeni v recenziranih mednarodnih znanstvenih revijah.

"Nedavno objavljena mednarodna primerjalna analiza v reviji European Journal of Nutrition je pokazala, da so slovenske smernice za prehrano 2025 po vsebini in priporočilih primerljive s prehranskimi smernicami številnih evropskih držav ter nordijskimi priporočili. Analiza je pokazala tudi, da slovenska priporočila glede vnosa mesa ne sodijo med najstrožje v Evropi, temveč so primerljiva s priporočili številnih držav, ki veljajo za referenčne primere dobre prakse na področju prehranske politike," sta poudarila Fidler Mis in Fras.

Izpostavila sta, da smernice ne prepovedujejo posameznih živil niti ne predpisujejo izključno rastlinske prehrane, ampak je njihov namen, da na podlagi znanstvenih dokazov pomagajo ljudem izbirati bolj uravnoteženo in zdravo prehrano, zmanjševati tveganje za kronične bolezni, krepiti prehransko varnost ter spodbujati dolgoročno zdravje prebivalstva, pri čemer hkrati upoštevajo tudi trajnost prehranskih sistemov in pomen lokalno pridelane hrane. "Pri tako pomembnem strateškem dokumentu, kot so nacionalne prehranske smernice, ni prostora za politično preigravanje ali kratkoročne politične interese. Gre za metodološko najbolj celovit in znanstveno najbolj obsežen dokument s področja prehranskih smernic v Sloveniji doslej," sta prepričana vodji avtorske skupine priprave smernic.

Po njunih zagotovilih dokument ni nastal na podlagi političnih usmeritev ene vlade, temveč na podlagi strateških izhodišč in nacionalnih ciljev, sprejetih že v preteklih mandatih. "Zato je težko razumeti, da se danes problematizira strokovni dokument, ki sledi usmeritvam, ki jih je država sama določila že pred leti. Prehranske smernice so namreč del dolgoročnih javnozdravstvenih politik, katerih vrednost je prav v njihovi strokovni utemeljenosti, stabilnosti in kontinuiteti. Takšni zasuki zato ne prispevajo k predvidljivosti državnih politik na področju javnega zdravja, prehranske varnosti in varovanja okolja temveč lahko zmanjšujejo zaupanje v procese, ki bi morali presegati posamezna mandatna obdobja in dnevno-politične razprave," sta bila jasna.

Čeprav avtorji smernic poudarjajo, da so različni pogledi in strokovne razprave legitimni in dobrodošli, pa se jim zdi manj razumljivo, da se pozivi k opuščanju ali ukinjanju smernic pojavljajo brez predhodnega dialoga z avtorji, recenzenti in strokovnjaki, ki so pri njihovem nastajanju sodelovali več let. "Pri vprašanjih, ki zadevajo zdravje celotne populacije, bi pričakovali, da bodo morebitne pomisleke najprej obravnavali v strokovnem dialogu ter na podlagi preverljivih dokazov," sta navedla Fidler Mis in Fras.

Mednarodno podporo procesu priprave in vsebini smernic so po njunih besedah izrazili številni ugledni strokovnjaki in organizacije s področja prehrane in javnega zdravja. Med njimi sta izpostavila profesorja Walter Willett z Univerze Harvard, ki je eden vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju prehranske epidemiologije in eden izmed mednarodnih recenzentov smernic. Podporo je izrazila tudi organizacija PAN International, ki povezuje približno 17.000 zdravnikov, dietetikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov in je posebej izpostavila interdisciplinarni pristop, mednarodno recenzijo in znanstveno metodologijo smernic.

"Zato si želimo, da bi morebitne razprave o prihodnosti prehranskih smernic potekale transparentno, argumentirano in na podlagi znanstvenih dokazov ter ob vključevanju neodvisne domače in mednarodne stroke. Odločitve o tako pomembnih javnozdravstvenih dokumentih morajo temeljiti na strokovnih argumentih, ne pa na političnih preferencah ali poenostavljenih interpretacijah njihove vsebine," sta sklenila vodji avtorske skupine priprave smernic.

Nekdanja vlada je konec razgrnila nacionalne prehranske smernice za leto 2025. Dokument je v začetku leta razburjal po objavi dveh člankov v tuji spletni znanstveni reviji MDPI Foods, ki sta analizirala slovenske prehranske smernice. Takrat še ni bil usklajen, pregledovala ga je Svetovna zdravstvena organizacija. Po njihovi objavi so predstavniki NIJZ, Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete izrazili zaskrbljenost zaradi načina njihove priprave in objave nacionalnih prehranskih smernic. Kritični so bili tudi do uporabe njihovih imen v dokumentu. Da smernice temeljijo na neutemeljenih trditvah o vplivu živinoreje na okolje, pa so opozorili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

NIJZ, Inštitut za nutricionistiko in ljubljanska biotehniška fakulteta pozdravljajo umik novih prehranskih smernic. Gre za na nacionalni ravni neusklajen dokument, odločitev pa predstavlja priložnost, da se priprava nacionalnih prehranskih smernic vrne v strokovni okvir in nadaljuje na vključujoč način, so prepričani.

Odločitev o umiku smernic za leto 2025 s spletnih strani vlade, kar je danes storilo ministrstvo za kmetijstvo, predstavlja pomembno priložnost, da se priprava nacionalnih prehranskih smernic vrne v strokovni okvir ter nadaljuje na transparenten, vključujoč in znanstveno ustrezen način, so navedli v skupni izjavi, objavljeni na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Nacionalne prehranske smernice imajo po navedbah inštitutov in fakultete pomemben vpliv na javno zdravje, vzgojo in izobraževanje, zdravstveni sistem, verigo preskrbe s hrano, prehransko politiko ter vsakodnevne prehranske izbire prebivalcev.

"Poudarjamo, da so prehranske smernice v prvi vrsti javnozdravstveni dokument. Njihova vsebina ne sme biti predmet pogajanj med posameznimi interesnimi skupinami, temveč mora temeljiti izključno na znanstvenih dokazih in širšem strokovnem soglasju. Zato morajo smernice nastajati po postopku, ki zagotavlja strokovni dialog, preglednost in vključevanje vseh ključnih deležnikov, ter pod okriljem za to pristojnih institucij," so navedli.

Umika dokumenta po njihovih besedah ne gre razumeti kot zmago enega pogleda na prehrano nad drugim. "Ob tem opozarjamo, da se je razprava o prehranskih smernicah v zadnjih tednih ponekod razvila v smer poenostavljenih in polariziranih sporočil o prehrani, kar ni v korist javnemu zdravju," so poudarili.

Umik dokumenta po njihovem mnenju namreč v ničemer ne spreminja dejstva, da so glavni prehranski izzivi prebivalcev Slovenije dobro poznani in znanstveno dokumentirani. Slovenci v povprečju zaužijemo premalo zelenjave, stročnic in polnozrnatih žit, kar je povezano z nezadostnimi vnosi prehranske vlaknine, medtem ko so vnosi nekaterih manj ugodnih skupin živil, tudi predelanih mesnih izdelkov, previsoki.

"Ti izzivi ostajajo pomemben javnozdravstveni problem, ki ga naslavljajo že uveljavljene smernice zdrave prehrane, ustrezno pa bodo morali biti naslovljeni tudi v prihodnje," so zapisali.