Cigler Kralj za umik prehranskih smernic, Vrtovec (znova) za uvedbo nočnih del na avtocesti

Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je danes ob prevzemu poslov poudarila, da želi nadaljevati delo svojega predhodnika Mateja Arčona. Dodaten poudarek bi dala mladim, gospodarskemu sodelovanju ter ohranjanju slovenske identitete. Z Arčonom, s katerim sta zamenjala funkcije, upata na dobro sodelovanje še naprej.

"Seveda bomo nadaljevali vse tisto, kar je že bilo dobro zastavljeno do sedaj, to nas veseli, ker na nek način sva z bivšim ministrom skozi ves mandat zelo dobro sodelovala," je v izjavi za medije ob primopredaji dejala Lep Šimenkova, ki je zadnja štiri leta vodila komisijo DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zadovoljna je tudi s poročilom, ki ga je ob predaji poslov pripravil Arčon.

Ta je med dosežki svojega mandata izpostavil povezovanje zamejstva na vseh področjih, vzpostavitev tesnejšega sodelovanja na področju gospodarstva in info točko za vračanje Slovencev v domovino.

Tako kot v torkovi predstavitvi pred pristojno komisijo DZ je Lep Šimenkova napovedala, da bo v vlogi ministrice dodaten poudarek namenila mladim, spodbujanju gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja domovine ter ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete. Slovence zunaj meja želi tudi bolje seznaniti z delom vlade in urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, katerega vodenje je prevzela.

Nova ministrica se je s tematiko Slovencev zunaj meja dodobra seznanila že na čelu pristojne parlamentarne komisije, prednost vidi tudi v tem, da pozna ljudi. "Tako da bo v bistvu delo zelo hitro steklo," je prepričana.

Z Arčonom, ki komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi v tem sklicu parlamenta, verjameta v dobro sodelovanje tudi v obrnjenih vlogah. Arčon je poudaril, da je bilo sodelovanje urada in komisije DZ v zadnjih letih zgled celotni slovenski politiki in da so vedno iskali rešitve za Slovence zunaj meja.

Na novinarsko vprašanje, ali si bo prizadevala zagotoviti, da bi Slovenci v italijanskem parlamentu imeli zagotovljenega svojega predstavnika, tako kot ga ima italijanska skupnost v Sloveniji, je Lep Šimenkova dejala, da bo poskušala s komunikacijo na vseh ravneh. "Vemo, da seveda vse ni odvisno od nas, si bomo pa absolutno prizadevali, tako jaz kot ministrica in tudi celotna vlada, da bi do tega zastopnika prišli ne zgolj po slučaju," je odgovorila.

Zatrdila je tudi, da si bo v sodelovanju z zunanjim ministrstvom prizadevala za dosledno izvajanje 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja pravice slovenski skupnosti v Avstriji.

Kam bo šla najprej na obisk, še ni mogla napovedati.

Glede gospodarskega sodelovanja pa je dejala, da se bodo v naslednjih letih izvajali že začeti projekti na področju zamejske gospodarske koordinacije, manjka pa še sodelovanje s Slovenci po svetu in njihovimi organizacijami. Zanje je po njenih besedah treba najti ustrezen način financiranja.

Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je danes prevzela posle s področij, ki jih pokriva znova združeni resor. Delo so ji tako predali dosedanji ministri, pristojni za naravne vire in urejanje prostora Jože Novak, za okolje in podnebje Bojan Kumer ter za stanovanjsko področje Simon Maljevac.

Rifljeva je v izjavi po srečanjih dejala, da so vse tri primopredaje potekale zelo korektno. "Dobila sem zelo obsežna primopredajna poročila. Zaskrbljujočih zadev ni, seveda so nekatera odprta vprašanja, med drugim glede okolja in kanala C0, na stanovanjskem področju so odprti projekti, ki so v teku in ki jih bomo nadaljevali," je dejala.

Prva naloga bo reorganizacija oziroma združitev ministrstev, sestava ekipe in nato delo, "ki ga ne bo zmanjkalo". Po njenih besedah so vsi trije nekdanji ministri pozdravili združitev resorjev, saj da se bo lahko znotraj ene hiše lažje reševalo odprte težave.

Pričakuje, da bo medijsko najbolj odmeven kanal C0. "Treba je pogledati, kako stvari stojijo. Ne bi radi, da se zadeva preveč zaplete, saj je v igri veliko denarja. Zadeva je kompleksna, treba jo bo preučiti in ukrepati," je povedala.

Izpostavila je tudi področje sežigalnic, glede katerega je na zaslišanju na odboru DZ napovedala celoten pregled postopkov za podelitev koncesij.

Predvidoma avgusta se ji bo pridružil še drugi državni sekretar – vlada je sinoči za državnega sekretarja na tem ministrstvu imenovala Petra Lovšina – in začeli bodo intenzivno pripravljati deregulacijo pravnega okvira, kar se tiče posegov v prostor, gradbenih dovoljenj in podobno. Tudi te spremembe so po njenih besedah vsi trije nekdanji ministri podprli. "Vsi so že delali na tem, da bi deregulirali našo zakonodajo, vedno pa se je kje zapletlo oziroma je mogoče zmanjkalo časa. Tega se bomo sedaj lotili sistemsko in v tem mandatu je treba to zadevo tudi zaključiti," je poudarila.

Glede usmeritve prejšnje vlade v gradnjo stanovanj je povedala, da so sredstva, tudi evropska, zanjo že zagotovljena in da bodo z lokalnimi skupnostmi še naprej iskali primerne lokacije. Bo pa treba glede tega zajeti vso državo in pogledati, kje so potrebe oziroma kaj je za slovenski razvoj potrebno, je dodala.

Napovedala je uresničitev predvolilnih napovedi, da bodo ustvarili pogoje, da bodo predvsem mladi lažje prišli do lastniških stanovanj in hiš ter da se bo spodbudilo reaktivacijo obstoječih stavb. To bo predvidoma tudi del demografske politike – da bi ljudje ostajali tudi na podeželju, ne pa le iskali stanovanj v mestnih središčih, ki so že tako preveč naseljena in prenatrpana.

O financiranju stanovanjskega področja je dejala, da bodo s finančnim ministrom pogledali, na katerih področjih bo treba sredstva skrčiti, na katerih pa bi lahko ostala.

Novak je v izjavi izpostavil, da so veliko dela opravili pri obnovi po poplavah in da tudi novo ministrico čaka še obsežno delo pri nadaljevanju in zaključku obnove.

Glede morebitnih sprememb pri organizaciji področja urejanja vodotokov – v prejšnjem mandatu je bila predvidena ustanovitev nove državne družbe za vzdrževanje vodotokov, a ministrstvo potem načrtov ni izvedlo in so bile koncesije za urejanje vodotokov podaljšane – je Novak dejal, da so sredstva za to področje narasla s 30 milijonov evrov na 300 milijonov evrov, dela pa je za milijardo evrov. Direkcijo za vode je treba ustrezno oblikovati, je izpostavil, pri izvajanju pa da ni nobene razlike, ali bodo razmerja z izvajalci del javnonaročniška ali koncesijska. "Zato smo tudi odložili nekatere stvari, da lahko nadaljujejo," je dejal.

Administrativne ovire, zlasti pri gradbenih dovoljenjih in prostorskem načrtovanju, so v prejšnjem mandatu že skrajšali, je nadaljeval Novak, a dodal da "ne bo nič narobe", če bodo še z novim zakonom, o katerem da so v DZ že razpravljali, ta proces nadaljevali.

Po Novakovih besedah se bo treba posvetiti tudi področju rudarstva, da bo bolj učinkovito in hitreje delalo. "Nekaj smo izboljšali, bo pa treba še bistveno več," dodal.

Kumer je bil s predajo poslov zelo zadovoljen. Ocenil je, da se je nova ministrica dobro pripravila ter da se zaveda odgovornosti in nalog, ki jih bo morala izvesti kratko- in srednjeročno.

Rifljeva mu je predstavila svoje prioritete na področju okolja in podnebja. "Skoraj v vseh stvareh sva se strinjala glede usmeritev. Za marsikakšno stvar je rekla, da jo bo /.../ nadaljevala, bo pa morala tudi upoštevati svoj del koalicijske pogodbe," je povedal Kumer.

Podprl je odločitev nove ministrice, da bo počakala neodvisno zunanjo revizijo. "To je normalno in to tudi podpiram. Sodišče je odločilo in dalo napotilo, kaj se mora upoštevati pri nadaljnjem odločanju," je dodal.

Nadaljevanje dela je po njegovih besedah med drugim pričakovati pri sanaciji starih okoljskih bremen, projektih digitalizacije, uporabe umetne inteligence, nadaljevalo se bo črpanje sredstev evropske kohezijske politike, pri katerem je dinamika takšna, da je največje črpanje v zadnjih dveh letih.

Pri podnebnih politikah po njegovem mnenju v glavnem ni odprtih zadev, trenutno ni razlogov za spreminjanje podnebnega zakona, je dejal Kumer in dodal, da pa bodo v štiriletnem mandatu tudi na tem področju prihajali "izzivi od zunaj in od znotraj".

Novoimenovana ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je danes prevzela posle od dosedanje ministrice Aste Vrečko. Slednja je v izjavi ob predaji izpostavila, da ima ministrstvo rekordni proračun in je v dobri kondiciji. Fridl Jarčeva je med drugim napovedala decentralizacijo, organizacijske spremembe ter pregled odprtih razpisov.

Prizadevali si bodo za debirokratizacijo in medresorsko sodelovanje z različnimi ministrstvi.

"Celoten koncept ali načelo delovanja ministrstva za kulturo v prihodnosti je osredotočeno na slogan odločen ne birokraciji in odločen da ustvarjalnosti na področju kulture," je napovedala nova ministrica za kulturo, ki je bila v preteklosti na ministrstvu za kulturo že državna sekretarka. "V tem duhu so predvidene tudi nekatere organizacijske spremembe na področju delovanja javnih zavodov in podobno," je dodala.

Posebna pozornost bo po napovedih Fridl Jarčeve tako namenjena javnim zavodom za kulturo kot temeljnim nosilcem slovenske kulturne dejavnosti ter pripravi celotne dokumentacije za novo kohezijsko perspektivo, v katero nameravajo vključiti najširše možne vsebine za zelo različna področja kulture.

Razpise ministrstva nameravajo poslej pripravljati ob upoštevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora, tako da se "kultura ne bo končala na mejah slovenske države, ampak bomo poskušali čim bolj intenzivno in skladno z veljavno zakonodajo vključiti tudi Slovence, ki živijo v zamejstvu in po svetu".

Glede razpisov in financiranja nevladnih organizacij je še povedala, da je večina razpisov za letošnje leto že zaključenih, zato v tem letu zagotovo ni pričakovati sprememb glede financiranja, sicer pa bodo vse odločitve v rokah strokovnih komisij.

Kot je še napovedala nova ministrica, naj bi v njenem mandatu dobili tudi zakon o slovenskem jeziku, ki si, kot je dejala, "zasluži samostojen zakon", ki bo primerljiv s tistim, ki ga že imajo na Hrvaškem. Na vprašanje o konkretnih projektih, ki se jim bo ministrstvo prioritetno posvetilo v novem mandatu, je Fridl Jarčeva uvrstila prenovo ptujske grajske žitnice, odprtje obnovljenega gradu Turjak in projekt prenove ljubljanske Drame, ki se je začel sicer že leta 2017.

"Vse tisto, kar se nam morda zdi, da bi bilo potrebno na področju kulture narediti drugače, bomo temeljito proučili in reševali skupaj s strokovnimi službami na ministrstvu za kulturo," je še napovedala ministrica, ki podpira takšne okvirje na področju slovenske kulture, ki bodo omogočali decentralizacijo ter široko razpršenost in dostopnost kulturnih vsebin po vsej Sloveniji.

"Če bomo uspeli doseči, da kulturni dialog in spoštovanje drugega ter spoštovanje dostojanstva drugega človeka spet postane temelj naših medsebojnih odnosov, bo to lahko razglašeno za uspešen mandat delovanja ministrstva za kulturo v prihodnjih letih," je še menila ministrica za kulturo.

Fridl Jarčeva je še ocenila, da je bila današnja primopredaja poslov izčrpna in korektna.

Zdaj že nekdanji šolski minister Vinko Logaj je ob predaji poslov svojemu nasledniku Borutu Rončeviću prepričan, da sistem vzgoje in izobraževanja deluje stabilno, je v dobri kondiciji in da ga bo novi minister še nadgradil. Rončević ministrstvo prevzema z občutkom "ogromne odgovornosti", prve korake je napovedal že pred poletjem.

"Z veseljem vam predajam vodenje sistema vzgoje in izobraževanja, za katerega sem prepričan, da deluje stabilno, je v dobri kondiciji in da ga boste še nadgradili z vsemi učitelji in sodelavci na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje," je Logaj dejal svojemu nasledniku na sedežu ministrstva. Ta se mu je zahvalil in dodal: "Vse bom dal od sebe in bomo to tudi dosegli."

Logaj je med drugim izpostavil, da so se v preteklem mandatu ob zavedanju trendov iz mednarodnih raziskav lotili temeljite kurikularne prenove, da lahko čez leta pričakujemo obrat navzgor. Po njegovih besedah so dobro sodelovali tudi z občinami, katerih pristojnost je ustanavljanje vrtcev in osnovnih šol, skozi celoten mandat pa se je nadaljeval investicijski ciklus, ki je zastavljen do leta 2029. "Verjamem, da lahko sistem vzgoje in izobraževanja z nekim kontinuiranim delom vnaprej še izboljšamo, čeprav vedno trdim – in to dokazujejo tudi rezultati – da imamo v Sloveniji enega boljših vzgojno-izobraževalnih sistemov v evropskem pa tudi širšem prostoru," je dejal Logaj.

Novi minister Rončević pa je pojasnil, da ministrstvo prevzema z občutkom ogromne odgovornosti, ker gre za enega ključnih razvojnih sistemov v državi. Skozi ta sistem gredo "otroci, ki kasneje postanejo inženirji, zdravniki, odvetniki, mizarji, vodovodarji, avtoserviserji in tako naprej, in seveda je za razvoj družbe zelo pomembno, kaj se dogaja tem otrokom, mladostnikom in študentom".

Prepričan je, da so v sistemu vedno možne nadgradnje. Napovedal je, da se bodo takoj po današnji predaji poslov lotili "natančnejšega pregleda situacije in potem ukrepov, ki so bili nakazani v koalicijski pogodbi". Tako kot je napovedal že v predstavitvi v DZ, bodo ukrepe pripravljali v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki. Prva srečanja oziroma prve korake je pričakovati že pred poletjem, je napovedal danes.

Rončević je sicer dopoldne prevzel posle tudi od nekdanjega ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča. Resorja, ki sta bila v preteklem mandatu ločena, se namreč zdaj združujeta v skupen resor izobraževanja, znanosti in mladine.

Zdaj že nekdanja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je predala posle nasledniku Janezu Ciglerju Kralju. Strinjala sta se, da je treba nadaljevati ukrepe za krepitev odpornosti kmetijstva in prehranske suverenosti. Novi kmetijski minister je ob tem napovedal umik nedavno objavljenih prehranskih smernic.

Čalušićeva, ki je leta 2023 na položaju zamenjala prvo kmetijsko ministrico vlade Roberta Goloba Ireno Šinko, je danes izrazila zadovoljstvo nad opravljenim delom njene ekipe. Novemu ministru in njegovi ekipi je ob tem zaželela veliko uspehov in dobrega dela v tem mandatu.

Ne glede na politično naravnanost ni vprašanje, da je treba še naprej delati na opolnomočenju slovenskih kmetij in iskanju rešitev za obvladovanje tveganj, je v izjavi za medije po pogovoru s Ciglerjem Kraljem dejala nekdanja ministrica.

Da sta tako Šinkova kot Čalušićeva v preteklem mandatu začeli nekaj dobrih projektov, je ocenil tudi novi minister za kmetijstvo. "Iskali so poti do manjših kmetov, do manjših pridelovalcev hrane, tu bomo zagotovo nadaljevali iskanje neke učinkovite poti, da jih podpremo," je dejal Cigler Kralj.

Tudi pri odpornosti na naravne nesreče in pri ukrepih za varstvo pred naravnimi nesrečami so bili po ministrovem prepričanju narejeni koraki naprej. Kot je dejal Cigler Kralj, sta se s Čalušićevo strinjala, da je treba v te ukrepe še bolj izdatno vključiti evropska sredstva.

"Ne bomo prosto rezali dosedanjega dela," je zagotovil, ob tem pa dodal, da bodo z novo ekipo iskali nove smeri oziroma prilagoditve teh ukrepov.

Med ključnimi nalogami svojega mandata vidi že omenjeno krepitev odpornosti proti naravnim nesrečam in učinkovite pomoči po naravnih nesrečah. Druga ključna naloga pa bo dati nov zagon črpanju evropskih sredstev.

Cigler Kralj je, tako kot na predstavitvi pred pristojnim odborom v DZ, napovedal spremembe zakona o zaščiti živali. Pri tem ne bodo šli v ukinjanje prepovedi baterijske reje, bodo pa iskali rešitve, da podaljšajo prehodno obdobje.

"Seveda tu ne bomo šli mimo ključnih nevladnih organizacij na področju kmetijstva, kot so Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije, ki bodo ključni sogovorniki pri sprejemanju teh rešitev," je dejal.

Napovedal je tudi umik nacionalnih prehranskih smernic za leto 2025, ki jih je prejšnja vlada objavila konec maja. "Tu bomo šli skupaj s stroko v iskanje novih rešitev," je povedal.

Dokument je v začetku leta razburjal po objavi dveh člankov v tuji spletni znanstveni reviji MDPI Foods, ki sta opravila njegovo analizo. Smernice so sicer zgolj priporočila in so namenjene podpori prebivalcem Slovenije pri oblikovanju prehranskih navad.

Cigler Kralj je ob primopredaji predstavil tudi svojo ožjo ekipo, med drugim državna sekretarja Mojco Erjavec in Velislava Žviplja.

Dosedanji minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je danes predal posle ministrici za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Moniki Kirbiš Rojs. Ta je napovedala nadaljevanje prevzetega dela, saj gre po njenih besedah za prezahtevno področje, da bi si lahko pri delu privoščili velike zamike.

Jevšek je v izjavi za medije na ministrstvu izrazil zadovoljstvo, da je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ostalo tudi v novi vladi Janeza Janše. To po njegovih besedah omogoča nadaljevanje decentralizacije in krepitve regij, obenem pa potrjuje pravilnost poti, ki jo je z ekipo prehodil v preteklih štirih letih.

Veseli ga, da se usmeritve nove ministrice skladajo s strategijo regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050, sprejete v njegovem mandatu. "Zdi se mi, da je to bistvo tega, kar v Sloveniji pogostokrat manjka – da se dobre rešitve nadaljuje ne glede na to, kdo je v vladi," je dejal.

"Tako bomo dosegli skladen regionalni razvoj, decentralizacijo in boljšo kakovost življenja ljudi v Sloveniji, ne glede na to, kje kdo živi," je poudaril.

Na področju kohezije njegovo naslednico čaka kar nekaj velikih izzivov, je izpostavil. Projekte, pri katerih računajo na evropska sredstva, bo treba pospešiti, saj odločitev o podpori predstavlja šele začetek črpanja evropskih sredstev.

"Ministrstvo zapuščamo v dobri kondiciji in z dobrimi kadri. Ministrici želim srečno in uspešno delo, predvsem pa posluh ministra za finance, predsednika vlade in vseh drugih, ki odločajo o ravnanju s kohezijskim denarjem," je dodal.

Ministrica Kirbiš Rojsova se je Jevšku in njegovi ekipi, ki jo večinoma pozna, zahvalila za učinkovito predajo poslov. "Kar se lahko zavežem, je, da bomo delo res nadaljevali od tu naprej, kjer smo ga prevzeli. To je namreč enostavno prezahtevno področje, da bi si lahko privoščili velike zamike," je povedala.

Znova je napovedala ukrepe za izboljšanje črpanja kohezijskih sredstev v tekočem večletnem proračunskem obdobju 2021–2027. Pri tem je izrazila skrb, da sredstva v državnem proračunu za naslednje leto in obdobje zatem niso zagotovljena oziroma niso predvidena v zadostni meri. Njeno ministrstvo bo bdelo tudi nad načrtovanjem in pripravo programskih dokumentov za prihodnje večletno obdobje 2028–2034.

Spomnila je, da je Slovenija članica skupine prijateljic kohezije ter se še naprej bori za čim večji delež sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko. "Seveda pa bomo morali to nekako uravnavati z vlaganji v obrambo, ki postajajo vse večja prednostna naloga na ravni EU," je dejala.

Pozdravila je potrditev strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 v DZ. Po njenem mnenju je pravilno zastavljena in tudi usklajena z deležniki na lokalni ravni. "Šli bomo od tu naprej," je napovedala.

Znova je izpostavila namero po vzpostavitvi pokrajin, pri čemer se zaveda, da bo treba potrebno podporo projektu najti tudi zunaj koalicije. "Zakonodaja je pripravljena, pripravljalo jo je 60 strokovnjakov s področja regionalne politike. Vse, kar potrebujemo za uresničitev tega projekta, je tako politična volja," je še dodala.

Nekdanji minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je predal posle nasledniku Jerneju Vrtovcu, ki odslej vodi združeno ministrstvo za infrastrukturo in energetiko. Izpostavila sta dobro sodelovanje in se zavzela za čim manj energetskih kriz v prihodnje. Vrtovec si želi mirno štiriletno obdobje, a izzivov, kot je dodal, ne bo manjkalo.

Nekdanji minister Kumer je ocenil, da del resorja predaja v dobre roke. Po njegovih besedah sta bila z Vrtovcem že v stikih, pomoč pa mu je ponudil tudi za naprej, če jo bo potreboval.

Med največjimi dosežki svojega ministrovanja je Kumer izpostavil reševanje energetske krize, ob čemer je dejal, da so tudi tuje države in mediji priznali, da jo je Slovenija dobro prešla. Izpostavil je tudi tvorno sodelovanje koalicije in opozicije, na kar je ponosen.

Vrtovcu je čestital za izvolitev ter mu z ekipo, ki je po Kumrovih besedah strokovna, zaželel srečo.

Novi minister za infrastrukturo in energetiko je spomnil, da je funkcijo že opravljal med letoma 2020 in 2022, zato ministrstvo dobro pozna. Skupaj s Kumrom sta se zavzela za čim manj energetskih kriz v prihodnje. "V bistvu si želim mirno štiriletno obdobje, ki pa bo kljub temu polno izzivov, zlasti na področju energetike," je dejal.

Kot je še ocenil novi minister, je slovenski elektroenergetski sistem še vedno dovolj robusten, da je odporen na tovrstne krize, "imamo dobra elektroenergetska podjetja, ki so odporna". "To odpornost in robustnost pa moramo krepiti tudi naprej," je dejal.

Kumru se je zahvalil za opravljeno delo in trud, katerega "sadove bomo želi tudi v prihodnje". Vse tisto, kar je bilo dobro zastavljeno, bo Vrtovčeva ekipa nadaljevala.

"Prihajam z ekipo, ki bo dala močen poudarek drugemu bloku jedrske energije in novim tehnologijam, ne samo novim tehnologijam na področju jedrske tehnologije, ampak tudi glede umetne inteligence, moči pasovnih proizvodenj, malih modularnih reaktorjev in tako naprej," je napovedal.

Vrtovčev državni sekretar bo Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, ki je po ministrovih besedah strokovnjak na področju jedrske tehnologije. "Tudi to je tista simbolika ključnega pomena, kam bo šla moja smer vodenja ministrstva za infrastrukturo in energetiko," je dejal.

Na kratko se je dotaknil tudi področja infrastrukture, na katerem je med drugim napovedal uvedbo nočnih del na avtocesti. Dejal je, da bodo ta pri Postojni stekla že v noči iz ponedeljka na torek. Kot je pojasnil, je o tem sam govoril z izvajalci in DRI. "Pričakujem, da se začne z nočnimi deli v nadaljevanju tudi pri Domžalah," je dodal.

Po Vrtovčevih besedah je treba pospešiti obnovo avtocestnega križa. "V koalicijski pogodbi je jasno zapisano, da ne le cena, ampak bo merilo za izbor izvajalca tudi čas izvedbe, na razpisih pa bomo dodali tudi nočno delo. Čas je denar in danes vsi sprašujete, če ni nočno delo 50 odstotkov držaje ... Ampak dajte preračunati, koliko pa stane, da človek, ki pride iz Maribora v Ljubljano na delovno mesto in se vozi tri ure, dela tukaj osem ur in potem razmišlja, da se bo še tri ure vozil domov. Koliko to stane, da imamo že obremenjenega delavca, ki pride na delovno mesto v Ljubljano, ali pa koliko stane, da stoji logistika, denimo zaradi prometne nesreče," je še dejal.