Poskusi ukinitve državnega sveta (DS) po mnenju njegovega predsednika Blaža Kavčiča sodijo v nabor ukrepov za zmanjševanje demokratičnosti. V vodstvu tega organa opozarjajo, da DS ne zastopa političnih interesov, pač pa predstavlja civilno družbo in lokalne skupnosti.
Ukinjanje državnega sveta po Kavčičevo pomeni manj demokracije
Državni svet je poznan predvsem po možnosti vložitve veta na posamezno zakonsko besedilo, kar pa je po Kavčičevem mnenju neposrečeno oblikovan instrument. Prepričan je, da bi morali uvesti tako imenovano četrto branje zakonskih besedil, kar pomeni, da bi DS lahko vložil veto le na določene sporne dele zakona. To bi se po njegovih besedah dalo urediti že v poslovniku državnega zbora.
Po Kavčičevem mnenju ideja o ukinitvi DS izhaja iz arzenala ukrepov za zmanjševanje demokratičnosti v posameznih državah. Konservativna politična opcija bi namreč želela imeti kar se da enostavno birokratsko upravljanje z državo ter skozi to doseči ideal vitke države. To po njegovi oceni pomeni čim manj sociale in čim manj demokracije.
Državni svet po njegovih besedah dela dobro, lahko pa bi delal veliko boljše, če bi bila v političnem prostoru prisotna "nekoliko bolj državniška raven odnosov znotraj funkcij v državi". Zdi se mu zelo umestno, če je ob političnih strankah prisoten še "neki ne premočan ne prešibak organ uravnoteženja in zavor".
Kavčič opozarja, da DS sestavljajo nepoklicni politiki, ki lahko avtentično zastopajo državljane po drugačnih kriterijih kot politične stranke, saj zastopajo interese na konkretnih družbenih področjih in na področju lokalne samouprave. Po uveljavitvi nezdružljivosti poslanske in županske funkcije DS tudi postaja edino mesto, kjer so zastopani lokalni interesi.
Jerkičeva: Dodaten nadzor občasno moti politične stranke
Tudi podpredsednica DS Lidija Jerkič opozarja, da državni svet ni sestavljen po političnih interesih, ampak predstavlja civilno družbo. Ker izvaja dodaten nadzor, občasno moti politične stranke, kar je po njenem mnenju tudi razlog za poskuse ukinjanja tega organa.
Kavčič ob tem priznava, da je vpliv političnih strank sicer prisoten v DS, a te nad njegovim delovanjem nimajo nadzora. Kot pravi, se v DS večkrat pojavijo velika odstopanja med stališči strank in glasovanji svetnikov, ki tem strankam pripadajo.
Prihranili bi manj kot milijon in pol na leto
Pri ideji o ukinitvi DS se po Kavčičevih besedah kaže tudi nepoznavanje "realne računice". Strošek državnega sveta namreč predstavlja osem odstotkov proračuna državnega zbora. V DS na leto porabijo milijon evrov letno za plače ter 350.000 evrov za sejnine, zato z njegovo ukinitvijo ne bi veliko privarčevali.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.