'Cilj neonacistične provokacije je bil preprečiti program, sprožiti konflikt in nasilne reakcije'

Kot pojasnjujejo v protestniškem gibanju, so se odločili, da bodo ob dnevu državnosti, v petek 25. junija, organizirali protestno proslavo in protest ob 19. uri na Prešernovem trgu: "Čas in lokacija dogodka sta bila skladno z vsebino, ki se je posvečala našim željam in zahtevam za prihodnost države, izbrana tako, da je naš dogodek potekal ločeno od državne proslave in je ni oviral. Pod Prešernovim spomenikom smo postavili manjši oder z mikrofoni, zvočniki in ostalo tehnično opremo."

Po besedah protestniškega gibanja se je tik pred začetkom programa skupina moških z neonacističnimi tetovažami prerinila na oder, ki so ga člani gibanja pripravili za izvedbo programa, in začela ovirati priprave. Kljub mirnim pozivom, naj se odmaknejo in ne ovirajo programa, je skupina začela odrivati protestnike, ki so poskušali nadaljevati s pripravami. Preprečili so jim dostop do njihove opreme in več ljudi z vso silo odrinili. "Nekateri starejši so zato tudi padli po tleh. Med zasedbo odra so med drugim poškodovali stojalo za note ene izmed izvajalk programa, grozili ter žalili bližnje udeležence protesta," so opisali v izjavi za javnost.

Zaradi omenjenih dejanj so v protestniškem gibanju prepričani, da je bil cilj provokacije preprečevanje njihovega programa, sprožitev konflikta na dogodku in nasilne reakcije. "Zato smo policijo pozvali, naj neonacistično skupino umakne in na ta način prepreči nadaljnjo eskalacijo, še hujše fizično nasilje ter hkrati omogoči nadaljevanje našega protesta. Skladno s svojimi osnovnimi nalogami varovanja shoda in zagotavljanja varnosti udeležencev je to tudi storila," so izpostavili v izjavi za javnost.

Vsaj trije udeleženci proslave policiji podali uradno izjavo

Po informacijah članov protestniškega gibanja so vsaj trije udeleženci proslave policiji podali tudi uradno izjavo zaradi fizičnega napada in groženj skupine nasilnih moških. "Pričakujemo, da bo policija obravnavala prijave, preiskala primer in tudi v prihodnje spremljala njihove aktivnosti ter preprečila nove poskuse tovrstnih nasilnih provokacij," so zapisali.

Ob tem so se v protestniškem gibanju obregnili ob poimenovanje "rumeni jopiči", češ da je za skupino, ki jo sestavljajo neonacisti, popolnoma neprimerno in zavajajoče: "Delovanje in stališča te skupine nimata nikakršne povezave z znanim gibanjem rumenih jopičev, ki se borijo za ekonomsko pravičnost v Franciji, temveč gre zgolj za poskus prikrivanja dejanske identitete, načel in osrednjega cilja skupine – motiti in ovirati mirne proteste ter provocirati konflikte," so utemeljili.

'Obstaja jasno zavezništvo in sodelovanje med neonacističnimi skupinami in člani strahovlade'

Člani protestniškega gibanja so prepričani, da zapisi predsednika vlade Janeza Janše, direktorja Policije Antona Olaja in ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa na družbenih omrežjih dokazujejo, da "obstaja jasno zavezništvo in sodelovanje med neonacističnimi skupinami in člani strahovlade, ki jih še kar naprej hvalijo, retvitajo, vabijo na uradno proslavo, jim dajejo dobrohotne nasvete in primerjajo z biseri, medtem ko 9.000 mirnih državljanov, ki so se mirno zbrali na manifestacijo, primerjajo s svinjami".

Člani nadalje menijo, da tudi današnja odredba nadzora nad delom PU Ljubljana, ki jo je zahteval generalni direktor Policije, jasno potrjuje sume predsednika sindikata policistov, da gre za politično motivirane pritiske: "Anton Olaj ni do zdaj odredil nadzora dela policistov na protestih še niti enkrat, čeprav se je celo povsem nenasilne protestnike odstranjevalo, pridržalo in kaznovalo na mnogih protestih v preteklih mesecih. Očitno imajo neonacisti v očeh direktorja policije veliko več človekovih pravic kot protivladni protestniki."

Iz vladne kritike policije pa člani protestniškega gibanja sklepajo, da je predstavnikom vlade v interesu, da bi prišlo do stopnjevanja konfliktov, izgredov ali hujšega nasilja na protestih.

​​​​​​​