Po včerajšnjem sestanku strank SDS, DeSUS, NSi in SLS je Janša zatrdil, da so najverjetnejše koalicijske partnerice dokončno uskladile vsebinski in proceduralni del koalicijske pogodbe. Neusklajene pa naj bi ostale le še nekatere formulacije. To pa se ni skladlo z besedami predsednika ljudske stranke Janeza Podobnika, ki je včeraj, po seji izvršilnega odbora SLS, dejal, da nekatere stvari še vedno niso usklajene. Med njimi so bila mnenja strank o spornem vprašanju lastninjenja bank, zavarovalnic in drugih podjetij, v katerih ima država lastninske deleže.
SLS proti prodaji državnega premoženja
SLS si je prizadevala v koalicijsko pogodbo dodati določilo oziroma zagotovilo, da bi ena izmed slovenskih bank ostala v večinski slovenski lasti in določilo o postopku pregledanega umika države iz gospodarstva, je povedal predsednik stranke Janez Podobnik
SLS je nasprotovala razprodaji več kot tisoč milijard tolarjev vrednega državnega premoženja v KADu in SODu ter neposrednem lastništvu države, kot to izhaja iz predloga koalicijske pogodbe.
SLS je tudi predlagala umik države iz upravljanja podjetij, toda tako, da njeni deleži v podjetjih postanejo portfelj 1. pokojninskega stebra, brez upravljavskih pravic, razen pravice veta pri ključnih odločitvah v strateških panogah.
Tega ljudski stranki ni uspelo stisniti v pogodbo, a je izvršilni odbor vstop v koalicijo vseeno podprl, saj naj bi ta vprašanja prihodnja vlada lahko reševala sproti in soglasno.
SLS z vsemi ponujenimi resorji ni zadovoljna
Konkretnih ministrskih imen iz Ljudske stranke razen predsednika še vedno ni. Znano pa je, da bo dobila tri resorje - okolje, promet in lokalno samoupravo. S slednjim v stranki niso najbolj zadovoljni, kjer si želijo namesto ministrstva za lokalno samoupravo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Stranka se torej umika iz tradicionalno njenega kmetijskega ministrstva. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi pri premierju predlagali tudi Franca Kanglerja za notranjega ministra, česar pa Janez Janša ni sprejel.
Sicer pa bo SLS dokončno o pristopu h koalicijski pogodbi odločila v soboto.
Proces sestave vlade premaknjen za nekaj dni
Mandatar Janez Janša je dejal, da z razlogi za takšno odločitev SLS njegova stranka ni seznanjena, saj so vse ostale potencialne stranke o tem odločale že danes. Dodal je, da je to zamaknilo proces sestave vlade za nekaj dni. V ponedeljek tako koalicijske pogodbe še ne bodo podpisali. Tako je pričakovati, da se bodo stranke še pogajale o kadrovskem sestavu vlade in če bo SLS sprejela pristop k pogodbi, naj bi bil dokončen spisek ministrov znan v torek ali sredo.
Tudi DeSUS gre v vlado
Svet DeSUS-a se je danes z 29-imi glasovi za in 12-imi proti izjasnil za vstop stranke v vlado. Tisti, ki so glasovali 'za', so svojo odločitev pojasnili kot glasovanje za 'najboljšo možno rešitev'. Tisti, ki so glasovali proti, pa so poudarjali možnost, da bo po koncu mandata stranka odgovorna za neuresničene obljube, na uresničitev katerih ne bo imela vpliva. Kot je po sestanku sveta stranke dejal njen predsednik, Anton Rous, je na koncu 'zmagal razum'.
Razprava še v NSi in SDS
O oblikovanju nove koalicije je v Celju odločal svet SDS, zaseda pa tudi svet NSi. Najvišji organ zmagovalke oktobrskih volitev je podprl besedilo pogodbe in predsednika slovenskih demokratov pooblastil, da jo podpiše in konča pogajanja o
sestavi vlade.
ZLSD: 'Sto dni miru za vlado'
Združena lista vlade, ki jo bo predvidoma v prihodnjih dneh predlagal Janez Janša, ne bo podprla, saj za vlado, v kateri ne bodo sodelovali, ne morejo prevzemati odgovornosti.
Takšno stališče je zavzel kolegij predsednika stranke Boruta Pahorja. V rokah predsednika vlade Janše in koalicijskih strank je odločitev o oblikovanju vladnega kabineta, poslanci ZLSD pa na
zaslišanjih ministrskih kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi telesi ne nameravajo razpravljati o osebni integriteti ministrskih kandidatk in kandidatov, temveč bodo presojali kompetence in programe kandidatov za vodenje resorjev. Spoštovali bodo tudi načelo prvih stotih dni "miru" za delo nove vlade, je na novinarski konferenci povedal Pahor.
ZLSD namerava biti po Pahorjevih besedah resna opozicijska stranka, ki bo znala vladi gledati pod prste, a obenem tudi sodelovati. Odločitev, da ne bodo podprli Janševe ministrske ekipe, tako ne pomeni, da ne bodo podprli zakonov in drugih odločitev, ki jih bo predlagala vlada, če bodo presodili, da so za Slovenijo pomembni. Slovenija potrebuje nov zagon, močan odskok med najbolj razvite države, zato pa ni potrebna le energična politika vlade, ampak tudi sodelovanje opozicije, je menil predsednik ZLSD.