Ciper, Egipt in Turčija so varni. Kam pa pot odsvetujejo?

"Za pot v tujino je treba poleg preveritve veljavnosti potnega dokumenta in ustreznega zavarovanja za primer nesreč na poti poskrbeti tudi za ustrezno informiranje," je poudaril vodja konzularne službe Viktor Mlakar. Državljanom svetuje, naj preverijo aktualne vstopne pogoje za posamezno državo, kot so vizumski ali zdravstveni.

Na ministrstvu opozarjajo, naj se ljudje pri pridobivanju informacij v zvezi s posamezno državo zanašajo na verodostojne vire, ne na objave na družbenih omrežjih. Mlakar je kot zanesljiv vir izpostavil spletno stran ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

Države so na njej glede na varnost potovanj označene s petimi barvami od zelene do črne. Prva pomeni, da v državi ni povečanega varnostnega tveganja, medtem ko črna barva označuje priporočilo državljanom, naj jo zapustijo.

"V tem trenutku odsvetujemo vse nenujne poti predvsem v regijo Bližnjega vzhoda, kar nekaj držav v tej regiji je označenih z oranžno barvo, ki vključuje tudi priporočilo, da se tja ne potuje z namenom turizma," je dejal Mlakar in pri tem omenil Savdsko Arabijo, Združene Arabske Emirate in Katar. Odsvetujejo tudi nenujna potovanja na Kubo.

"Turčija in Egipt pa sta zaenkrat po naši oceni še vedno mirni državi, kamor se lahko bolj ali manj brezskrbno odpotuje," je še povedal Mlakar. Ti dve državi sta na lestvici tveganj označeni z rumeno barvo, ki ljudem sporoča, naj bodo med potovanjem pozorni na dogajanje na terenu. Enako velja tudi za Ciper. Izrael pa je med državami, označenimi z rdečo, kamor MZEZ odsvetuje vsa potovanja.

Tisti, ki se v tujini znajdejo v težavah, se lahko vedno obrnejo po pomoč na diplomatsko konzularno predstavništvo Slovenije v tej državi. "Kontakt običajno dobijo kar na svoj mobilni telefon, ko prečkajo mejo," je pojasnil Mlakar. Če slovenskega predstavništva v tej državi ni, pa se lahko po pomoč obrnejo na veleposlaništvo katerekoli druge države članice EU.

Po besedah Mlakarja se Slovenci med potovanjem v tujini največkrat srečujejo s problemom ukradenih ali izgubljenih potovalnih dokumentov ali so udeleženi v kakšni nesreči, pri čemer jim veleposlaništvo lahko pomaga.

So pa na ministrstvu izpostavili tudi nekaj primerov, ko diplomatsko-konzularna predstavništva ne morejo nuditi pomoči. Med njimi so pomoč pri vstopu v državo, izpustitev iz pripora ali zapora, kritje stroškov zdravljenja in konzularna pomoč hišnim ljubljenčkom.

Slovenski državljani pred potovanjem v tujino lahko registrirajo svoj odhod s pomočjo obrazca na spletni strani MZEZ. "Podatke potrebujemo predvsem v primeru, če pride do kakšne konzularne krize, da jih potem lahko lažje najdemo in seveda tudi kontaktiramo," je dejal Mlakar.

Ministrstvo se za krizno odzivanje odloči v primerih, ko je večje število slovenskih državljanov na območjih, kjer pride do naravne nesreče, varnostne in politične ali zdravstvene krize. Nedaven tovrsten primer je bila evakuacija slovenskih državljanov z Bližnjega vzhoda po izbruhu vojne proti Iranu.