Čistilka v Centru za tujce je imela več kot 20 verižnih pogodb, zdaj je ostala brez dela

Izkoriščanje in kršenje delovnopravno zakonodaje v javni upravi in javnih ustanovah nista nikakršna izjema. Še posebej problematično je področje čiščenja, ki ga pogosto izvajajo zunanji izvajalci, ki sistematično kršijo delovno zakonodajo. Nov primer omenjenih kršitev se je zgodil v nastanitvenem Centru za tujce Postojna, kjer so snažilki, ki je vse od začetka leta 2016 opravljala delo čiščenja notranjih prostorov prek zunanjega izvajalca, več let najverjetneje kršili delavske pravice.

Čeprav je gospa delo čiščenja za polni delovni čas opravljala zgolj v Centru za tujce, je pogodbe o zaposlitvi podpisovala z različnimi čistilnimi servisi, ki so delovali kot posredniki med njo in Centrom za tujce. Kot smo se lahko prepričali na lastne oči, je šlo za desetine verižnih pogodb, ki so bile v večini primerov sklenjene za mesec dni, redko za tri mesece. Delodajalec naj bi delavkam dajal v roko tudi kuverte, katerih vsebina ni znana. Kuverte so delavke dobivale tudi v prostorih Centra za tujce.

Zaskrbljujoče dejstvo ob tem pa je, da so bili z vsemi naštetimi kršitvami seznanjeni tako v Centru za tujce kot tudi na pristojnem ministrstvu za notranje zadeve. Korespondenca, s katero razpolagamo, kaže, da so bili odgovorni o stanju zaposlitev čistilk obveščeni že dlje časa, a se niso lotili odpravljanja omenjenih kršitev. 

Po opozorilu dobila 'odpoved'

Ko je o delovnih razmerah čistilke v Centru za tujce izvedela Delavska svetovalnica, so tako ministrstvo za notranje zadeve kot tudi Center za tujce pozvali, naj jo neposredno zaposlijo, glede na to, da gre za stalno potrebo. Leta 2017 je Center podjetje Cleaning d. o. o. sicer opozorilo na kršitve v primeru njihove zaposlene, ta pa naj bi jih tudi odpravil, a se v naslednjih letih ni veliko spremenilo. Gospa je v tem času zamenjala nekaj čistilnih servisov, nazadnje je delo opravljala ravno prek servisa, ki pa ji zdaj ni podaljšal pogodbe. Poudarek: delovno mesto se v vmesnem času ni nikoli spremenilo, zgolj delodajalci – torej različni čistilni servisi. 

In kako so se na omenjene kršitve delavskih pravic v primeru snažilke, ki je več let srbela za čistočo prostorov Centra za tujce, odzvali na pristojnem ministrstvu za notranje zadeve? Delavski svetovalnici so odgovorili le, da so bile "pogodbe sklenjene s pravnimi osebami in ne s fizično osebo, zato ministrstvo ob tem ni seznanjeno s finančnim položajem in delovnopravnim statusom zaposlenih pri zunanjih izvajalcih." Ob tem priznavajo, da se tako imenovanega "outsourcinga" čistilnih storitev poslužujejo tudi na Generalni policijski upravi, v Upravi uniformirane policije, na portalu javnih naročil smo odkrili naročila za policijsko šolo v Tacnu, Oddelek za šolanje psov Gmajnice in Specialne enote v Sadinji vasi, Center za oskrbo Gotenica, Center za pridržanje OKC PU Ljubljana in še v številnih drugih objektih. 

Kar zadeva samih kršitev, pa na notranjem ministrstvu s prstom kažejo na zunanjega delodajalca. "Delodajalec navedene čistilke je zavezanec, ki je prednostno odgovoren za kršitve delovnopravne zakonodaje," se glasi njihov odgovor. Delavska svetovalnica je pristojne med drugim opozorila, da varčevalni ukrepi (ZUJF) že nekaj časa ne veljajo več, zato tudi ni potrebe, da policija varčuje na plečih najslabše plačanih zaposlenih v javnem sektorju. Na to pa so prejeli odgovor pristojnega ministrstva, da so "ravno sedaj v postopku obravnave in sprejemanja predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna ... ki zaradi upoštevanja načel fiskalnega pravila ... ohranjajo določene ukrepe za omejitev izdatkov proračuna države." Za dodatna pojasnila in nadaljnje korake policije glede prihodnosti odpuščene snažilke, dolgoletne delavke na Centru za tujce, smo se na MNZ obrnili tudi sami. Na njihove odgovore še čakamo.  

Ni osamljen primer

Marca smo sicer poročali o primeru čistilke z Osnovne šole Olge Meglič na Ptuju, ki je tedaj, tako kot še njene tri kolegice, izvedela, da kmalu ne bodo več zaposlene na šoli, kjer desetletja čistijo in pospravljajo, ampak jih bodo zaposlili pri zunanjem izvajalcu, pri čemer se delo zanje ne bo spremenilo. Ravnateljica šole Helena Ocvirk je takrat zatrjevala, da je vse v skladu z zakonom in da gre za optimizacijo stroškov in učinkovitost. In ravno optimizacija stroškov je najpogostejši vzrok za izbiro čistilnih servisov kot posrednikov med delavci in delodajalci. S tem se delodajalci pogosto izognejo odgovornostim iz delovnopravne zakonodaje, zakona pa kljub temu ne kršijo.