Če bo referendum uspel, namerava Civilna družba Slovenije za mejo v Istri za pomoč pri razmejitvi zaprositi mednarodno arbitražo, je napovedal predsednik Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri France Goljevšček. "Na južni meji se je začel odvijat črn scenarij. Maloobmejni sporazum smo že sprejeli, zdaj je na mizi predlog razmejitve, ki bi bil lahko za spoznanje še temnejši, če bi bila predvidena meja po sredi zaliva. Ni pa velike razlike med njima, saj je čisto vseeno, če je meja 200 metrov sem oziroma 200 metrov tja v Piranskem zalivu," je menil Goljevšček.
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri že vseskozi zagovarja in priznava edino mejo na reki Mirni in poudarja, da je Piranski zaliv s Savudrijo in zaledjem neprekinjeno pripadal občini Piran od konca 13.stoletja, po partijskem sporazumu med Kardeljem in Bakaričem leta 1954 pa je Hrvaška s tem območjem le upravljala. "V kolikor bosta državi podpisali sporazum o meji, bo Civilna družba sprožila pobudo za referendum, na katerem se bo ljudstvo samo odločilo, kje bi radi živeli. Na to se že pripravljamo skupaj z Gibanjem 23.december, društvom Ljudska pobuda in Slovenski Orli, Nacionalno stranko dela in Novo stranko," opozarja Goljevšček, ki je še izrazil prepričanje, da bi mednarodna arbitraža razsodila približno v konceptu Civilne družbe, ki po njegovem prepričanju edina zahteva pravično mejo. To pa je celovitost Piranskega zaliva in s tem teritorialni dostop do svetovnega morja skupaj z morskim dnom in mejo na reki Mirni, je še dejal Goljevšček.
