"Neodvisna civilna družba", kot so se sami predstavili, je pred referendumom o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) javnim glasilom posredovala razglas, v katerem je izrazila podporo vladnemu zakonu.
"Novi zakon o RTVS trga še vedno prisotne komunistične okove politične cenzure, zato da bi tudi naša najpomembnejša medijska hiša in njeni novinarji lahko začeli poslovati pluralno, strokovno in skladno s kodeksom novinarjev Slovenije," so zapisali v razglasu.
Ob referendumu o zakonu o RTVS v civilni družbi ugotavljajo, da so bili mediji v času pred osamosvojitvijo izključno v službi tedanje komunistične partije. "Ob samostojnosti pa so mediji postali orodje lastnikov kapitala, ki je več kot 80 odstotkov še vedno v rokah lastnikov bivše komunistične partije. To velja v skoraj enaki meri za RTVS, kjer se demokracija še ni pričela in je vsebina oddaj odvisna predvsem od klanske cenzure in ne od kakovosti programov," je zapisano v razglasu.
Po mnenju "neodvisne civilne družbe" mediji obvladujejo javno mnenje, zato mora oblast zagotoviti pluralnost vsaj na RTVS, ki mora kot javni zavod zagotavljati vsem političnim in drugim skupinam enakopravno možnost sporočanja in sodelovanja.
Zaradi statusa javnega zavoda in financiranja s strani naročnine in davkoplačevalcev ima RTVS najmočneje izražene obveznosti javnega interesa in s tem povezane pluralnosti, objektivnosti in vzgoje za vrednote in dobrine sodobne družbe.
Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTVS podpira novi zakon
Tudi v Sindikatu kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija podpirajo novi zakon o RTV Slovenija. Kot je predsedstvo sindikata zapisalo v izjavi za javnost, RTV Slovenija zaposluje mnogo odličnih kadrov, ki jim je treba ponuditi čim bolj profesionalno okolje za opravljanje njihovega dela. Prepričani so, da bo novi zakon o RTVS to tudi omogočil. Predsedstvo sindikata ugotavlja, da je bilo v javni razpravi največ pozornosti usmerjeno na novi programski svet, vodstvo in novinarje. RTV program pa vsak dan ustvarja mnogo različnih skupin: snemalci, kamermani, asistenti, tonci, osvetljevalci, montažerji, skratka tehnični del v celoti, ki je ključni soustvarjalec programa RTV.
Po njihovih navedbah je "izvirni greh" RTV hiše v tem, da ima dva vodstvena organa, svet RTVS in generalnega direktorja. Svet RTVS, ki nastavlja vodstvo oziroma generalnega direktorja, mu hkrati jemlje mnoge pristojnosti za uspešno upravljanje RTV, ugotavljajo v sindikatu. Sedanja neracionalna organiziranost in dvotirnost odločanja pa vodi v nerazumno porabo denarja in težave v poslovanju RTV.
Opozarjajo tudi, da RTV danes nima enotne sistematizacije osnovnih plač, kar je vzrok, da je mnogo zaposlenih na robu socialne varnosti. "Glede na to, da je RTV ustanovil Državni zbor, ki je izvajalske pravice in dolžnosti prenesel na vlado, pomeni, da bi vsi zaposleni na RTV morali biti uslužbenci javnega sektorja, ki se po svojih plačah lahko primerjamo s šolniki, zdravniki, sodniki, tožilci in tako dalje...," so zapisali v omenjenem sindikatu.
SŠK zavrača očitke glede svoje podpore novemu zakonu o RTVS
Direktor katoliškega tednika Družina ter član komisije pravičnost in mir in komisije za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) Janez Gril pa je presenečen nad odzivi, s katerimi so nasprotniki novega zakona o RTV Slovenija sprejeli izjavo obeh komisij glede referenduma. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, LDS in SD s svojimi stališči odvračata pozornost od resničnih problemov, na katere je opozorila RKC "in zaradi katerih smo upravičeno nezadovoljni z dosedanjo zakonsko ureditvijo".
Trditve poslanskega kluba LDS, da je komisija SŠK z izjavo, s katero je pozvala k podpori zakonu na referendumu, prestopila meje spodobnosti ter da izrablja svoj položaj, ugled in avtoriteto za politično propagando, so po Grilovem mnenju "groteskne". Podobno po njegovem mnenju velja tudi za stališče Socialnih demokratov. Trditev Mirana Potrča, da hoče RKC privilegiran položaj v programskem svetu, je po Grilovem prepričanju "navadno podtikanje", enako pa velja tudi za njegove trditve o materialnih privilegijih, za katere naj bi si Cerkev s tem prizadevala.