Civilna iniciativa Danes opozarja pred povečanjem sosežiga v Anhovem

Kot svarijo v Civilni iniciativi Danes, je povečanje tako nepojmljivo veliko, da presega domišljijo razumnih ljudi. Vsak dan bodo namreč skurili več kot 600 ton odpadkov, v Anhovem pa se bo sosežigalo več smeti kot v sedmih celjskih sežigalnicah, kjer to počnejo pod bistveno strožjimi kriteriji."

V predstavitvah Salonita Anhovo, ki te dni potekajo po občini Kanal ob Soči, naj bi zmanjšali skupne emisije in dosegali mejne vrednosti, ki so enake mejnim vrednostim za sežigalnice ali celo pod njimi. Čistilne naprave in filtre pa naj bi zgradili že v dveh ali treh letih. V Civilni iniciativi temu ne verjamejo. "Pravi načrti Salonita Anhovo se razkrijejo šele z vprašanji prebivalcev. Vse je pogojeno s podvojitvijo sosežiga na 220.000 ton in povečanjem proizvodnje. Predstavljeno znižanje emisij ni zavezujoče in je pripravljeno za namen predstavitve. Zavezujoče bodo le mejne vrednosti v okoljevarstvenem dovoljenju, kjer pa bodo zapisane trenutne občutno višje vrednosti. Predlagali smo, naj podjetje najprej pridobi okoljevarstveno dovoljenje samo za izgradnjo čistilnih naprav in filtrov, ne da bi povečalo sosežig. Tako bi lahko dokazalo učinkovitost in dejansko delovanje naprav ter v naslednjem koraku ne bi imelo težav pri povečanju sosežiga."

Kot so zapisali, so člani uprave Salonita Anhovo predlog takoj zavrnili. Kot poudarjajo v Danes, prebivalci zahtevajo izgradnjo čistilnih naprav in filtrov brez povečanja sosežiga odpadkov. Zahtevajo tudi izenačitev emisijskih mejnih vrednosti za cementarne s tistimi, ki veljajo za sežigalnice.

V društvu Eko krog dodajajo: "Tolikšno povečanje količin sosežganih odpadkov v cementarni Anhovo je norost. Prvič zato, ker se to dogaja v okolju, kjer zaradi tragične dediščine azbesta tega ne bi smeli početi. Drugič zato, ker sta politika in posel očitno nema za opozorila zdravstvene stroke. In tretjič zato, ker Slovenija že zdaj zaostaja za povprečjem EU pri prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo, kamor sežig ali sosežig odpadkov nikakor ne sodi." 

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) pri tem poudarja: "Na tej točki, ko je namen podjetja jasen, sta na vrsti država in lokalna oblast. Preko zagotavljanja transparentnih in zakonitih postopkov naj se dosledno vključi lokalno prebivalstvo in se primarno upoštevata njegova volja ter zdravje in ne povečevanje že sedaj multimilijonskih dobičkov zasebnih, tujih lastnikov."

Na poziv iniciativ politikom, naj se izjasnijo, sta se doslej odzvali stranki Vesna in Levica. V Vesni so predlagano povečanje sosežiga označili kot nehumano, brezčutno in smrtno obsodbo za dolino Soče. Pridružujejo se zahtevi, da Salonit najprej zgradi obljubljene čistilne naprave in filtre, podpirajo tudi izenačitev mejnih emisijskih vrednosti in se zavzemajo za nadaljnje zaostrovanje. Poudarjajo še pomen monitoringa.

V Levici menijo, da želi Salonit z načrti za povečanje dobičkov še poslabšati okoljsko in zdravstveno sliko v lokalnem okolju. Temu nasprotujejo in zahtevajo zmanjšanje količine sežiga odpadkov, izenačenje mejnih vrednosti emisij v sežigalnicah in sosežigalnicah odpadkov ter povečan nadzor nad merjenjem emisij. "To bomo v skladu s programom tudi dosegli v naslednjem mandatu državnega zbora," so dodali v sporočilu za javnost.

Odziv Salonita: Zeleni prehod za nas ni pravljica, je zelo konkretna realnost

S sporočilom za javnost so se odzvali tudi v Salonitu, kjer natančnih informacij o povečanju količine sežiga niso podali, so pa poudarili, da načrtujejo zeleni prehod. Vse posodobitve, ki jih načrtujejo, bodo kljub povečani proizvodni kapaciteti po njihovih navedbah bistveno zmanjšale vplive delovanja cementarne na okolje, saj bodo uporabili najsodobnejše inovativne tehnologije, ki so v tem trenutku uporabljene v manj kot desetih odstotkih od preko 200 cementarn v Evropi, so zapisali.

Dodali so, da razumejo negotovost lokalnega prebivalstva, zato v aprilu organizirajo srečanja s krajani po vseh krajevnih skupnostih občine Kanal ob Soči, kjer predstavljajo svoje razvojne načrte in osebno ter transparentno odgovarjajo na vsa vprašanja.

Član uprave Tomaž Vuk je ob tem pojasnil, da so posodobitve cementarne, ki jih predstavljajo krajanom, plod strateškega načrtovanja in tehtnega premisleka, saj stremijo k zniževanju vplivov na okolje v absolutnem smislu.

"Zeleni prehod cementarne za nas ni pravljica, je zelo konkretna realnost in vizija, ki ji namenjamo veliko truda, predanosti naših sodelavcev, povezovanja s strokovnjaki na svetovni ravni in tudi finančnih investicij. Z izvedenimi projekti smo že stopili na načrtovano razvojno pot, ki bo prinesla številne razvojne priložnosti in inovacije tudi v srednjo Soško dolino," je poudaril.