9°C

Civilna iniciativa: Občina ne sme biti odvisna od Salonita

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
AVTOR
U.Z. /STA /Ti.Š. /
KOMENTARJI
3
Pogodba med občino Kanal ob Soči in Salonitom Anhovo o opravljanju storitev na vodarni Močila je po oceni civilne iniciative Danes sporna, saj občini ne omogoča infrastrukturne neodvisnosti od Salonita. V civilni iniciativi namreč menijo, da bi morala biti oskrba pitne vode neodvisna od zasebnih podjetij. Člani matičnega odbora DZ pa so vlado medtem pozvali, naj preveri razpoložljiva evropska sredstva za zagotovitev pitne vode v Kanalu ob Soči.

V civilni iniciativi menijo, da bi morala biti oskrba pitne vode neodvisna od zasebnih podjetij.
V civilni iniciativi menijo, da bi morala biti oskrba pitne vode neodvisna od zasebnih podjetij.FOTO: Aljoša Kravanja

Pogodba med občino Kanal ob Soči in Salonitom po pojasnilih predstavnika civilne iniciative Danes Mihe Stegelavsebuje tudi aneks z oznako zaupno. Iz nje izhaja, da je vodarna Močila v celoti last Salonita, ki vso vodo za podjetje pridobiva neodplačno, ima pa obveznosti periodičnega nadzora naprave, vsakodnevne priprave vode in podobno. "Salonit Anhovo je torej tista pravna oseba, ki bi morala poskrbeti za redno preverjanje delovanja črpalk," je danes na novinarski konferenci izpostavil Stegel.

Občina se je s Salonitom z aneksom iz junija letos dogovorila za obnovo vodarne, Salonit pa bo tudi po obnovi ostal njen lastnik. Občina se je ob tem zavezala k sklenitvi najemne pogodbe, pri čemer pa strošek najemnine ni določen."Finančnih posledic sklenitve take pogodbe torej ni mogoče oceniti, niti ne vemo, kakšni bodo stroški obratovanja, pod kakšnimi pogoji bo najemna pogodba sklenjena," je izpostavil.

Pogodba s Salonitom po njegovih besedah predvideva tudi, da občina zagotavlja vodo vsem podjetjem v skupini Salonit. "Kakšna je poraba pitne vode za Salonit, ne vemo, vsekakor pa to že zdaj predstavlja dodatno breme na vodarni Močila, ki je po mnenju NIJZ v določenih situacijah poddimenzionirana," je opozoril.

V civilni iniciativi tako menijo, da občina z aneksom k pogodbi prihaja v podrejen položaj, saj je pitna voda odvisna od objekta v zasebni lasti, ki ima celo tujega lastnika, zavezala pa se je k sklenitvi najemne pogodbe. "Ko bo prišel čas za sklepanje te pogodbe, občina ne bo imela druge možnosti, kot da nanjo pristane. To omogoča dodaten pritisk na lokalno prebivalstvo, da sprejme določene parametre funkcioniranja Salonita," je kritičen Stegel, ki meni, da bi morala biti oskrba pitne vode neodvisna od zasebnih subjektov.

PREBERI ŠE
'Slovenske cementarne imajo pri nevarnem živem srebru kar nekaj odpustkov'

Po besedah predstavnika civilne iniciative Danes Mihe Stegela mora odbor DZ za okolje, ki je o problematiki pitne vode v Anhovem sicer razpravljal popoldne, sprejeti primerne sklepe, ki bodo občini omogočili infrastrukturno neodvisnost od Salonita Anhovo.

Stegel je sicer na novinarski konferenci povedal še, da je občinski svet Občine Kanal ob Soči na zadnji izredni seji potrdil predlog o ustanovitvi skupnega zavoda med občino in Salonitom, imenovanega Zavod za trajnostni razvoj, prek katerega bi za projekte pridobivali sredstva EU. Pojavila se je tudi ideja, tako Stegel, po kateri bi pridobili sredstva EU za morebiten projekt daljinskega ogrevanja Deskel in Anhovega. To bi lahko bilo po ocenah civilne iniciative sporno, saj bi v primeru, da bi pridobivali odvečno toploto iz cementarne, lahko prišlo do kršenja glede izpustov emisij. Zato v civilni iniciativi pozivajo Salonit, da odstopi od nadaljnjih postopkov ustanovitve zavoda.

Stegel je še spomnil, da je Salonit umaknil vlogo za povečan sosežig in zdaj zahteva presojo vplivov na okolje. V civilni iniciativi ta korak pozdravljajo, ob tem pa opozarjajo na nujnost konstruktivnega dialoga, ki pa terja svoj čas.

Odbor DZ za zagotovitev pitne vode v Kanalu ob Soči

Člani matičnega odbora DZ so vlado medtem pozvali, naj preveri razpoložljiva evropska sredstva za zagotovitev pitne vode v Kanalu ob Soči. Večinoma so se strinjali, da ne gre za črno-belo problematiko, civilno iniciativo, podjetje Salonit Anhovo in občino pa so pozvali predvsem k sodelovanju.

Salonit Anhovo z okolico.
Salonit Anhovo z okolico.FOTO: Aljoša Kravanja

Več kot dva meseca je že minilo, odkar so krajani v Anhovem zaznali onesnaženje vode iz vodovoda, je uvodoma v imenu predlagateljev nujne seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor dejal Marko Bandelli (SAB). Napaka je bila sicer po njegovih besedah nato odpravljena, občina Kanal ob Soči pa je opravila tudi analizo vode, ki je pokazala, da je voda načeloma pitna.

Vendar so krajani brez dovoljenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za uporabo pitne vode obsojeni na uporabo vode iz cisterne, ki jim jo dobavljajo gasilci, je izpostavil. Da je krajanom dovolj izigravanja, po mnenju predlagateljev današnje seje jasno dokazuje peticija, s katero zahtevajo nov vodni vir, pri tem pa omenjajo priključitev za vodo iz zajetja Mrzlek.

Najbolj žalostno je po Bandellijevih besedah to, da se mora nekaj zgoditi, da se pristojna institucija odzove.

PREBERI ŠE
Prebivalci Anhovega še vedno ne zaupajo vodovodu

To, kar se je zgodilo v Anhovem, je direktor NIJZ Milan Krek označil za eno največjih katastrof na področju oskrbe s pitno vodo v Evropi. Kot je dodal, je treba v tem primeru "sesti in se resno pomeniti". Na NIJZ menijo, da mora biti sanacija vodooskrbe za občane varna in dolgoročno načrtovana, pa tudi v rokah javnih institucij, ne zasebnega kapitala.

Po oceni županje občine Kanal ob Soči Tine Gerbec je najboljša rešitev ta, za katero se je občina dogovorila s podjetjem Salonit Anhovo, v čigar lasti je vodarna Močila. Skladno s sporazumom naj bi vodarno prenovilo podjetje in jo predalo v upravljanje občini, občini pa bi ostala sredstva za druge investicije, je pojasnila.

Predsednik uprave Salonita Julijan Fortunat je na seji pojasnil, da je bila vodarna prvotno ustanovljena za oskrbo podjetja, na željo občine pa so z njo oskrbovali tudi občane. Z incidentom, ki se je julija zgodil v omrežju, Salonit nima popolnoma nič, je zagotovil. Če se bodo odločili za drugačno rešitev, bodo v Salonitu po njegovih besedah med najbolj veselimi, saj se bodo rešili bremena, stroškov in neupravičenih napadov.

PREBERI ŠE
V Sloveniji vodovodi ponekod stari 100 let, težava ni le v Anhovem

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so v razpravi pozvali predvsem k sodelovanju deležnikov za rešitev situacije. Robert Pavščič (LMŠ) je izpostavil, da poslanci lokalni samoupravi ne morejo nalagati, kaj naj naredi. Priznal je, da se mu zdi zgodba čudna, saj imamo NIJZ, ki trdi eno stvar, lokalno samoupravo, ki trdi drugo, in civilno iniciativo, ki ima tretjo zgodbo. "Resnica ni nikoli črno bela, to bo treba zagotovo rešiti," je dejal, vir težav pa vidi v sistemskem nezaupanju.

"Ne glede na to, iz katere politične stranke prihajamo, pozivamo vse deležnike, da se v miru, spoštljivo pogovorijo, postavijo časovnico ukrepov in najdejo rešitev za nastalo situacijo," pa je dejal poslanec SD Matjaž Nemec in dodal, da se tudi njemu zdi medsebojno nezaupanje vseh vpletenih največji problem.

Ljubo Žnidar (SDS) je izpostavil, da je lokalna samouprava tista, ki je zadolžena, da do vsakega gospodinjstva pripelje zdravo pitno vodo. Poslanci se ne morejo odločiti, kateri vodni vir je najboljši ali če je boljša sanacija obstoječega vodnega vira. O tem naj odloča stroka, je dejal in ob tem tudi sam pozval k sodelovanju vseh vpletenih.

Da bi morala biti pitna voda pred gospodarskim interesom, pa je poudaril Željko Cigler (Levica). V stranki so predlagali sklepa, s katerima bi med drugim pozvali k takojšnji zagotovitvi novega vodovodnega omrežja in čimprejšnji zagotovitvi novega vodnega vira z zajemom kvalitetne surove vode. "Nimamo časa za to, da se kregamo kdo je kriv, treba je ukrepati," je pozval. Ta predloga so člani odbora zavrnili.

Odbor je na koncu s sklepom vlado pozval, da preveri razpoložljiva evropska sredstva za namen zagotovitve pitne vode v občini Kanal ob Soči, ostale predlagane sklepe pobudnikov seje - SAB, SD, LMŠ in Levice - pa so zavrnili.