Vsak naj ima doma pripravljeno torbo za nujne primere, v kateri naj bodo stvari za hitro evakuacijo, je eno od priporočil novih evropskih smernic. In kaj dati v tak nahrbtnik? "Za krizne razmere je najbolje, da imamo doma nepokvarljive izdelke, ki zdržijo daljši čas, se pravi odpade sveža zelenjava, kruh," pojasnjujejo na Karitasu.
Potrebna je tudi zaloga vode, od dva do tri litre na osebo na dan, zdravila in prva pomoč, svetilka, radio, nekaj gotovine, dokumenti ter prenosna baterija za telefon. Na Upravi za zaščito in reševanje menijo, da so predlogi smiselni.
"Mislim, da škoduje ne nič, ne mislim tukaj samo na vojno, ampak tudi na druge nesreče, ki nas lahko doletijo," opozarja vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Srečko Šestan. "Ocenjujem, da je to ukrep, ki je dobrodošel, seveda bo pa rabil nekaj časa, da bo zaživel."
Izpad električne energije, hekerski napadi, poplave, potresi, vojna – v kriznih razmerah bi morali vsi vedeti, kako ravnati in biti na to pripravljeni.
Navodila, kako se na krizne razmere pripraviti, ima čedalje več evropskih držav. Zadnji podatki kažejo, da smo dobro pripravljeni tudi doma. "Po barometru iz leta 2024 je kar 65 odstotkov ljudi reklo, da ima že tako doma neko zalogo, hrane ali drugih stvari, s katerimi bi lahko preživeli 72 ur ali še več," pojasnjuje Šestan.
Namen priporočil ni prestrašiti, ampak ljudi karseda dobro pripraviti na dogodke, ki jih vnaprej ne moremo napovedati.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.