Odbor za zdravstvo novelo zakona o zdravniški službi poslal v nadaljnjo obravnavo

Prav tako z devetimi glasovi za in enim proti je odbor na predlog koalicijskih poslanskih skupin sprejel tudi nekaj dopolnil. Z njimi so med drugim dopolnili oziroma konkretizirali nabor zdravstvenih storitev, in sicer glede izdajanja potrdil. "Ker zavarovane osebe zgolj na podlagi bolniškega lista pri delodajalcu dokazujejo svojo začasno zadržanost od dela ter pravico do nadomestila plače, šteje izdaja bolniškega lista za zdravstveno storitev, ki jo je treba zagotoviti tudi v času stavke," je koalicija zapisala v obrazložitvi dopolnil.

Na ministrstvu za zdravje so sicer že pred sejo posredovali dodatna pojasnila in utemeljitve posameznih členov predloga novele. Zakonodajno-pravna služba DZ je namreč ocenila, da predlagatelj novele ni utemeljil nujnosti vseh storitev, ki jih bodo morali ob njenem sprejetju zdravniki dodatno opravljati v času stavke.

Kot je na seji pojasnila njena predstavnica, je zakonodajno-pravna služba pri pripravi mnenja izhajala iz ustavne pravice do stavke. Poseg v pravico je dopusten, če prestane strogi test sorazmernosti. Predlog novele določa nekatere nove storitve, ki jih bi morali zdravniki opravljati med stavko, nekatere izmed njih pa po oceni službe tega testa ne prestanejo.

Ob tem je predstavnica zakonodajno-pravne službe poudarila, da ta tudi po prejemu pojasnil ministrstva in napovedanih dopolnilih vztraja pri podanih pripombah.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je poudaril, da je zaradi dolgotrajnosti in časovne nepredvidljivosti zdravniške stavke ogroženo zdravstveno varstvo vseh pacientov, predvsem pa tistih, ki so na poseg oziroma obravnavo napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro. Zaradi preprečitve nastanka nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države predlog zakona predstavlja nujen, potreben in primeren poseg, je dejal.

Zasledovanega cilja v konkretnem primeru namreč ni mogoče doseči brez posega nasploh oziroma s kakšnim drugim milejšim posegom, je ocenil. "Pomembnost pravic, ki jih želimo zavarovati s posegom, bistveno pretehta nad pomembnostjo s posegom v prizadete pravice, zato poseg prestane ta vidik testa sorazmernosti, neodvisno od tega, ali je stavkajočim zaradi posega v njihove ustavne pravice zagotovljeno ustrezno denarno nadomestilo, kar je mogoče razumeti kot sorazmernost posega v ožjem smislu," je dejal.

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič, sicer predsednica odbora za zdravstvo, pa je glede očitkov, da predlog novele ne upošteva testa sorazmernosti, dejala, da ustava določa, da se lahko pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist. "In zdaj se jaz sprašujem, ali zagotavljanje zdravstvenega varstva ni v javno korist," je dejala.

Poslanec Levice Milan Jakopovič je poudaril, da predlog novele ne posega v pravico zdravnikov do stavke, pač pa spreminja definicijo minimalnega delovnega procesa v času stavke. Poslanec meni, da se stavkajoči zdravniki skrivajo za besedami o želji po izboljšanju zdravstvenega sistema, v resnici pa stavkajo zaradi želje po višjih plačah.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je v razpravi med drugim izpostavil po njegovi oceni neuspešno spopadanje vlade Roberta Goloba s težavami v zdravstvu. "Pošteno povem, da se zdravstveni sistem ni spremenil od same osamosvojitve Slovenije do danes. Ker pač zdravstveni sistem levim in desnim enostavno ustreza, ker podjetja preprodajajo medicinsko opremo in nekatera podjetja potem masovno nosijo kuverte nazaj do politike. Tega enostavno ne morem dokazati, ampak ne me prepričevati, da je kakorkoli drugače," je dodal.

Poslanci SDS in SD na seji niso razpravljali.

DZ bo predlog novele zakona o zdravniški službi obravnaval na seji v torek.

Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja 11. tednov in je že pred časom postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji doslej. Sindikat zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.

Kaj je zapisano v predlogu novele?

Predlog novele zakona o zdravniški službi se od nedavno sprejetega vladnega odloka, za katerega v zdravniškem sindikatu Fides menijo, da je neustaven in nezakonit, bistveno ne razlikuje. V predlogu so dodatno opredeljene ranljive skupine, ki jih v odloku vlada ni taksativno naštela. Nabor storitev, ki se morajo izvajati v času zdravniške stavke, pa v predlogu novele ostaja enak kot v odloku, je prejšnji teden pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Po veljavnem zakonu o zdravniški službi so zdravniki v času stavke med drugim dolžni opravljati storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Gre zlasti za zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb in zastrupitev. Zdravniki so po obstoječem zakonu dolžni zdraviti tudi kronične bolezni, če bi opustitev zdravljenja neposredno in v krajšem času povzročila poslabšanje zdravstvenega stanja, invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt.

Poleg tega so po obstoječem zakonu zdravniki v času stavke dolžni opravljati vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti in za bolnike, starejše od 65 let, ter vse storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

Zdravniki bi morali po novem v času stavke opravljati več storitev

Predlog novele zakona pa med drugim širi nabor storitev, ki so jih zdravniki dolžni opravljati v času stavke. Po predlogu bi morali zdravniki med stavko prav tako opravljati triažne preglede na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti za namen opredelitve določenih zdravstvenih stanj. Prav tako bi novela zdravnikom naložila obvezo izdajanja zdravniških potrdil (na primer o začasni zadržanosti z dela) v zadevah, ko bi bilo ob neizdaji potrdila ogroženo zdravje ljudi ali premoženje ali povzročene škodljive nepopravljive posledice.

V času stavke je po predlogu novele predvideno tudi opravljanje vseh storitev stopnje zelo hitro, pa tudi storitev za invalide in druge ogrožene skupine, na primer za osebe s posebnimi potrebami, osebe, vključene v paliativno obravnavo, vojne veterane, žrtve vojnega nasilja, osebe z duševno motnjo, ki jim je odvzeta ali omejena svoboda gibanja, ter za oskrbovance v socialnovarstvenih zavodih.

Zdravnikom bi ob sprejetju novela naložila tudi obvezno opravljanje storitev v povezavi z ugotavljanjem ali zdravljenjem malignih obolenj, vključno z izvajanjem presejalnih programov.

V primeru kršitev predlog novele predvideva globe v višini od 600 do 4000 evrov za zdravstveni zavod, drugo pravno osebo s koncesijo, gospodarsko družbo in zasebno ordinacijo. Za odgovorno osebo pravne osebe, torej denimo direktorja zdravstvenega doma ali bolnišnice, pa je v primeru kršitev predvidena globa od 250 do 400 evrov.

Za nadzore nad spoštovanjem kršitev novele zakona bi bil pristojen zdravstveni inšpektorat. Odlok o opravljanju zdravniške službe v času stavke pa po drugi strani nadzira inšpektorat za delo.

Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja 11 tednov in je že pred časom postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji doslej. Sindikat zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.