Članom stranke naslovila pismo

Predsednik SD in vodja njihove poslanske skupine, Borut Pahor in Miran Potrč, sta na člane stranke naslovila pismo, s katerim želita pojasniti svoje odločitve, ki jih sprejemata v imenu stranke kot njena pogajalca pri t.i. vojnih zakonih, se izogniti nesporazumom in dobiti podporo članstva. Kot sta zapisala, so SD zelo veliko prispevali k temu, da se je vsaj doslej o občutljivih vprašanjih polpretekle zgodovine razpravljalo mirno in preudarno, kot strankina pogajalca pri vojnih zakonih pa sprejemata odločitve v skladu z vrednotami stranke.

"SD in midva osebno spoštujeva NOB. Kolaboracija je za naju zavržno dejanje in nikoli ne bova mislila kaj drugega," navajata v pismu in dodajata, da ne bi podprla sprejema zakona, če bi menila, da daje pravice kolaborantom. Vendar v teh zakonih ne govorimo o zgodovini, ne vrednotimo niti NOB niti kolaboracije. Z zakonom govorimo o pravicah žrtev in samo to. Zato bi spravno sprejemanje teh zakonov pokazalo, da je navkljub temu slovenska politika dozorela do te mere, da lahko rešuje vprašanja iz polpretekle zgodovine na način, ki ne bo služil dnevno političnim interesom, ampak potrebi države, dodajata Pahor in Potrč. Članstvo opozarjata, da je v tem odločilnem trenutku njihova enotnost pomembna.

Obenem v pismu povzemata dosedanje ravnanje v teh usklajevanjih. Izražata prepričanje, da so SD s tem, ko so predsedniku DZ predlagali usklajevanje glede vojnih zakonov, ki so ga parlamentarne stranke, razen SNS, tudi sprejele, pomembno prispevali k temu, da vprašanje polpretekle zgodovine vse do nedavnega v ničemer ni obremenjevalo slovenske politike in da bi se zato lahko ta v celoti posvetila vprašanjem sedanjosti in prihodnosti.

Po enoletnem usklajevanju zakona o žrtvah vojnega nasilja so na enem zadnjih sestankov ugotovili, da je usklajeno besedilo primerno za skupno vložitev v parlamentarno proceduro. "Prepričana sva, da je bilo usklajevanje koristno, saj je prvotno besedilo zakona, na katerega nismo pristali, res spreminjalo vrednotenje medvojne kolaboracije," sta zapisala v pismu.

Pahor in Potrč sta prepričana, da je vprašanje, ki ga je postavila LDS - ali ni mogoče usklajeno besedilo zakona razumeti tudi tako, da daje pravice sodelavcem okupatorja -, sicer legitimno, vendar pa da besedilo zakona skupaj z obrazložitvijo jasno ureja dodatne pravice, med katerimi ni pravic za sodelavce okupatorja.

Po njunem pisanju usklajeni predlog zakona določa, da bodo dodatne pravice kot žrtve pridobili otroci, tudi če njihove starše ni ubil okupator ali njegovi sodelavci, civilne osebe, ki so morale zapustiti svojo hišo, ker je bila požgana ali porušena, ne glede na to, katera oborožena sila je to povzročila, in prisilni mobiliziranci v nemško vojsko. "In to so vse in edine nove pravice. Nobene pravice niso torej dane sodelavcem okupatorja," zatrjujeta.

Ker sta prepričana, da si vprašanja, ki so se sprožila po koncu usklajevanja, legitimna in je nanje treba odgovoriti, so SD predlagali predah pred novimi odločitvami glede nadaljnje usode zakona. In sicer zato, ker ne želita, da bi sprejemanje tega zakona spremljale "sumničave razprave", poleg tega pa bi predah izkoristili tudi za pridobitev jasnih zagotovil glede njihovih stališč s strani neodvisne pravne stroke.