"Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov Slovenije," je na omrežju X sporočil prvak Svobode in predsednik vlade Robert Golob.
Spomnil je, da je odločitev "o novem nesmiselnem referendumu" danes v DZ sprejela "koalicija SDS, NSi in SD". Svojo referendumsko pobudo pa da bo Svoboda vložila zato, "da se odpravi vsak dvom o resnični volji ljudstva".
Podobno je v prvem odzivu po glasovanju v DZ izpostavila vodja strankine poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič. Po njenih besedah so se z namenom, da ne bo izglasovani referendum, ki bo davkoplačevalce stal približno sedem milijonov evrov, "izzvenel v prazno", odločili, da državljane povprašajo o "trenutno edino poštenem in smiselnem vprašanju za našo državo". "Vse ostalo je grobo zavajanje in sprenevedanje vseh, ki so danes izglasovali ta referendum," je bila ostra.
Obenem je ocenila, da bi bil odgovor na referendumsko vprašanje "zelo težaven", saj je zavajajoče in lahko prinese zelo različne odgovore. Vprašanje se bo sicer glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.
"Če je odgovor da nismo, to pomeni, da smo lahko za manj ali pa za več kot tri odstotke, tako kot je opozicija. In danes je bil izglasovan referendum s podporo SDS, NSi, Levice in SD, torej nenačelne koalicije v državnem zboru," je sklenila.
Zaradi višanja obrambnih izdatkov že en referendum
Poslanci so današnji seji državnega zbora s 46 glasovi za in 42 proti namreč sprejeli predlog razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga je v DZ vložila Levica. Bilo je burno in tudi velik prelom, predlog Levice sta nazadnje podprli tudi Janševa SDS in Toninova NSi.
Proti pa so bili vsi poslanci največje vladne stranke Svoboda. Posledično namerava Svoboda torej predlagati posvetovalni referendum o članstvu v Natu.
Kakšna je podpora Natu?
Vstop Slovenije v Nato so sicer na referendumu leta 2003 volivci podprli s 66,08 odstotka glasov. Po dobrih 20 letih se podpora članstvu giblje pri nekaj več kot 50 odstotkih.
Podporo državljanov v državah članicah vsako leto v javnomnenjskih raziskavah preverja tudi sam Nato. Zadnje poročilo, objavljeno pred letom dni, kaže, da je Slovenija med članicami na samem repu po podpori ohranitvi članstva v Natu. A je ta še vedno znašala 58 odstotkov, medtem ko bi 11 odstotkov vprašanih glasovalo za izstop Slovenije iz Natu. Tedaj je bilo 31 odstotkov neopredeljenih. Če slednjih ne bi upoštevali, pa je lani podporo ohranitvi članstva v Natu podprlo 66 odstotkov anketiranih.
Na ravni celotnega Nata je bila podpora članstvu v državah članicah 70-odstotna, brez neopredeljenih pa 84 odstotna.
Tudi pri podpori obrambnih izdatkov je Slovenija na dnu lestvice, konkretno na predzadnjem mestu pred Islandijo. 27 odstotkov ljudi je lani tako menilo, da bi morala država obrambne izdatke dvigniti, 38 odstotkov je bilo za ohranitev izdatkov na obstoječi ravni, 23 odstotkov jih je menilo, da bi bilo treba izdatke zmanjšati, 12 odstotkov je bilo neopredeljenih.
Del največje širitve Nata
Slovenija je članica Nata sicer postala 29. marca 2004, kot del največje širitve v zgodovini Nata skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško.
Lani, ob 20. jubileju je Anton Rop, ki je bil v času referendumske odločitve za Nato premier, spomnil na dilemo pri odločitvi za izvedbo referendumov o vstopu v EU in Nato, na katero so vplivali mednarodni dogodki na čelu z vojno v Iraku. Kot je dejal, je bilo težko oceniti, ali bosta referenduma uspešna. Po njegovih besedah pa je Slovenija z vstopom v zavezništvo in unijo stopila na pravo pot in postala del demokratičnega sveta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.