Če bi Majdo Lovrinovič srečali pred nekaj leti, ne bi prepoznali ženske, kakršna je danes: "Zadovoljna sem, srečna sem, med otroki sem, v službi se kolikor toliko dobro razumemo. Ravnateljica je zlata."
Pred tem je bila celih 15 let brezposelna. Z izgubo službe leta 1999 je začela najprej nabirati kilograme, z vse večjo težo pa izgubljati vsakršno voljo in samozavest: "Zapirala sem se med štiri stene, sama sebi sem se smilila, na začetku sem še šla na tiste razgovore, potem pa sem bila na enem razgovoru tako šokirana, ko je gospa rekla: 'Če bi vedela, da ste taki, vam pa sploh telegrama za službo ne bi poslali'."
Po tem šoku niti poskušala ni več. Premagala sta jo malodušje in debelost: "Komaj sem zmogla, da sem šla v trgovino po kruh, raje sem otroku, ki je šel iz šole, dala za kruh, kot pa da bi šla ven."
Postala je ena od mnogih dolgotrajno brezposelnih. Čeprav število ljudi, ki so brez službe več kot eno leto, postopoma pada, jih je pri nas še vedno več kot 26 tisoč, kar je skoraj polovica vseh brez službe (47,4 odstotka). Z delavnicami, ki so namenjene prav njim, na Vrhniki Andreja Jereb dobesedno spreminja usode: "A ni to, da si samozaposlen, v bistvu to, da si ustvariš službo, ki si jo želiš, zakaj ne razmišljate o tem?"
Ljudem vrača pogum, da razmišljajo o tem, kaj bi sami radi počeli: "Jaz službe ne morem dati, kar lahko pripomorem, pa je, da pridobimo karseda različne kompetence, znanja, da se znamo pogovarjati na razgovoru, da povečam možnost da boš dobil zaposlitev."
Trenirajo, kako nastopiti na razgovoru, kako napisati prepričljiv življenjepis, opogumlja jih celo začeti svoj posel: "O tem v bistvu noben ne upa sanjati, ker se jim to zdi tako nemogoče, da moraš biti strašno sposoben, pa zveze, pa milijon nekih kupcev. To ustvarjaš sam."
Na srečanjih enkrat tedensko je pristala tudi Majda, potem ko je najprej poiskala zdravniško pomoč, shujšala in se vrnila med ljudi. Pridružila se je skupini za kvačkanje, nato pa končno našla pot do delavnice za brezposelne.
"Te delavnice so bile zlata vredne. Prvo kot prvo sem spoznavala ljudi, pa sem se bolj odprla, pa da vem kaj iščem."
To pa ji je odprlo pot do službe, v kateri zdaj uživa: "In moje največje veselje je to, da vidim, da je praktično velika večina lanskoletne skupine zaposlena."
In to je namen Verige dobrih ljudi: podpiranje tistih rešitev, ki dejansko prinašajo rezultate.
