Čmrljev petkrat manj kot lani – kam so izginili?

Najverjetnejša razlaga za upad populacije čmrljev je letošnje izjemno neugodno vreme spomladi, predpostavljajo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Njihova  raziskava opraševalcev v sadovnjakih je sicer pokazala, da je bilo spomladi, v času cvetenja sadnega drevja, število čmrljev podobno kot prejšnja leta. Matice, ki pri čmrljih edine prezimijo, so uspešno dočakale pomlad. 

Zaradi slabega vremena je bila njihova vloga letos še posebej pomembna. Čmrlji so namreč znani po tem, da oprašujejo tudi v dežju, mrazu in vetru. "Domnevamo pa, da zaradi pozebe in dolgotrajnega dežja matice niso dobile dovolj hrane, da bi lahko uspešno gnezdile. Vreme je namreč neugodno vplivalo na medenje rastlin. S podobno težavo so se soočale tudi medonosne čebele, vendar so neugodne razmere lažje preživele, saj so jih lahko krmili čebelarji. Čmrljem tako seveda ne moremo pomagati," so pojasnili na NIB.

Čeprav je nihanje števila živali, tudi čmrljev, v naravi nekaj običajnega, bi nas po prepričanju strokovnjakov z NIB tako velik upad v enem letu moral skrbeti: "Podnebne spremembe oziroma vremenski ekstremi, ki se kažejo kot zgodnje pomladi, ki jim sledijo pozebe in dolgotrajne poletne suše, uničujejo prehranske vire opraševalcev. Hrane zanje pa je danes zaradi sprememb v okolju že sicer vedno manj." 

Zato je pomembno, da si človek prizadeva varovati življenjski prostor opraševalcev, predvsem cvetoče travnike, tako na podeželju kot v mestih, so izpostavili na NIB: "V Sloveniji jih nekaj še imamo in morali bi vložiti več napora v to, da jih ohranimo. V bolje ohranjenem okolju bodo opraševalci lažje kljubovali podnebnim spremembam."

'Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti'

Po podatkih NIB v Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. "Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti," so poudarili na NIB.

Triletni pilotni monitoring divjih čebel v Sloveniji se je začel lani in poteka na petih območjih: v Notranjskem regijskem parku, na Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, Celjskem in v Ljubljani, skupaj na 50 vzorčnih mestih. Poteka pod vodstvom NIB v sodelovanju s  Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti.