Statut, iz katerega naj se črta določilo, ki omogoča izplačilo dobička članom nadzornega sveta, uprave in zaposlenim, naj bi poleg tega popravili tako, da bi imeli pravico voliti svoje predstavnike v skupščino vsi člani Vzajemne.
Čopa pa moti predvsem to, da Vzajemna daje sponzorska sredstva Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kar znaša kar 52 milijonov tolarjev letno, ti pa jim v zameno pridobivajo nove člane. Hkrati pa sta dva člana nadzornega sveta Vzajemne tudi predstavnika ZSSS, kar pomeni, da sodelujeta pri odločanju o dajanju sredstev lastnemu sindikatu. "Zahtevam razrešitev Sandija Bartola in Rajka Lesjaka, ker sta člana ZSSS, torej nekoga, ki ga Vzajemna sponzorira," pojasnjuje Čop.
Bartol je prepričan, da so očitki zoper Lesjaka in njega neumestni. "Lahko trdim, da sem bil izvoljen na skupščini zavarovalnice ter da sem kot nadzornik deloval v njenem interesu," dodaja Bartol.
Tudi v Vzajemni zavračajo Čopove očitke glede sponzoriranja in menijo, da gre med Vzajemno in ZSSS za poslovno razmerje, ki prispeva k dobremu poslovanju zavarovalnice. Prav tako bo skupščina na naslednji seji, ki bo 22. oktobra, obravnavala nov predlog volitev v skupščino, ki je po njihovih besedah najbolj demokratičen v Evropi. S pravilnikom, ki ga bo na seji obravnavala skupščina, so v Vzajemni oblikovali sistem volitev v skupščino, ki bo vsakemu od njenih 1,12 milijona zavarovancev omogočal, da zbere podpise 30 zavarovancev Vzajemne, s katerimi bo lahko predlagal svoje kandidate za člane skupščine in obenem tudi sam postal elektor v skupščino. Zato so Čopove izjave o tem, da bi morale biti volitve v skupščino neposredne popolnoma neumestne in populistične. Pri 1,12 milijona zavarovancev bi tak volilni sistem predstavljal takšen strošek, kot na primer volitve v DZ, je povedal član uprave Vzajemne Marko Jaklič.
Sicer pa naj bi v Vzajemni dobili do konca februarja prihodnje leto novo skupščino, ki bo tudi imenovala nove člane nadzornega sveta, torej je te zdaj, kot meni Jaklič, nesmiselno zamenjati.
