Golob: Pomembno je pustiti napredovati tistim, ki so si to zaslužili

"Približevanje Zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine EU niso samo obljube. So prioriteta. Te države so v srcu Evrope in so del evropske prihodnosti. V prihodnjih letih moramo unijo pripraviti na širitev - z reformami, prilagoditvami proračuna in okrepitvijo upravljanja. Širitev ne bo lahka, vendar pa bo vredno," je pred uvodno razpravo letošnjega BSF o širitvi unije povedal Costa.

Po njegovih besedah bodo morali vsi v EU in na Zahodnem Balkanu prevzeti odgovornost, saj ne gre za geografijo, ampak za vrednote. Širitev je velik izziv za Evropsko unijo in njene članice, še bolj zahteven pa je za zahodnobalkanske države. "Resnični izziv predstavlja sprememba miselnosti: preseči zgodovinske spore, da bi zgradili skupno prihodnost," je dejal o tem, kaj bo najtežje zanje.

V svojem nagovoru na jubilejnem 20. BSF se je zavzel tudi za bolj samostojno, odporno in suvereno Evropo, predvsem v luči nedavno doseženega trgovinskega dogovora med EU in ZDA ter diplomatskih prizadevanj za končanje ruske agresije na Ukrajino.

Glede okvirnega trgovinskega dogovora z ZDA je priznal, da je ta neuravnotežen, vendar bi bilo zaostrovanje odnosov s ključno zaveznico, medtem ko je evropska vzhodna meja ogrožena, "nespametno tveganje". "Obenem morajo naši partnerji, vključno z ZDA, vedeti, da bo EU vedno branila svojo suverenost, državljane, podjetja in vrednote," je poudaril predsednik Evropskega sveta.

"Zavzemamo se za svet, v katerem je mir zaščiten, partnerstva iskrena in v katerem so načela Ustanovne listine Združenih narodov upoštevana - ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih," je še poudaril v imenu EU.

Pri tem je med drugim obsodil humanitarno katastrofo in lakoto v palestinski enklavi Gazi, kjer Izrael še krepi napade. Pozval je k takojšnji prekinitvi ognja, neoviranemu dostopu za humanitarno pomoč, ustavitvi širjenja nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih ter obnovitvi mednarodne zavezanosti rešitvi dveh držav.

Palestinci si po njegovih besedah zaslužijo mir, dostojanstvo in državnost, kar pa je tudi najbolj vzdržna pot do varnosti za Izraelce. Oboje bo mogoče doseči le ob bolj aktivnem sodelovanju EU s partnerskimi državami v regiji in če bo EU govorila z enim močnim glasom.

Odločanje držav članic s soglasjem na področju skupne zunanje politike EU ne pomeni pravice do veta, ampak posebno odgovornost vsake članice, da v duhu sodelovanja išče kompromise, je povedal.

"V današnjem razdeljenem svetu Evropska unija izbira ukrepanje - ne samo prek moči, ampak tudi skozi partnerstva, načela in vztrajnost," je nagovor na BSF, ki letos poteka pod naslovom Pobegli svet, sklenil Costa." 

Robert Golob je s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, črnogorskim premierjem Milojkom Spajićem, albanskim premierjem Edijem Ramo in evropsko komisarko za širitev Marto Kos sodeloval na osrednjem panelu voditeljev, ki se je letos osredotočal na vprašanje širitve Evropske unije. 

Golob je povedal, da je pri širitvi Evropske unije pomembno, da so države kandidatke čim bolj proaktivne. Hkrati pa mora biti veliko proaktivnih potez in korakov s strani Evropske komisije. Ob tem je dodal, da bi tudi Evropska unija morala čim prej sprejeti nekatere spremembe. Dodal je, da je širitev Evropske unije na prvi pogled videti preprosta, a je poleg politične odločitve pomemben tudi meritokratski tehnični proces, bližnjic ni. Pri tem je izrazil tudi zaupanje v delo evropske komisarke za širitev Marte Kos."Mislim, da je proces širitve v zelo dobrih rokah," je povedal premier.

Dodal je, da ena dobra stvar izvira iz nesrečnih okoliščin: po ruski agresiji na Ukrajino, Ukrajina – čeprav v vojni – zelo hitro izvaja institucionalne spremembe. "Evropski komisiji s tem ne pušča izgovorov, ko zahteva pospešitev procesa približevanja. In bo res težko reči ne ljudem v vojni, če in ko res izpolnijo vse pogoje. To pa je okno priložnosti za Zahodni Balkan. O tem smo govorili že pred dvema letoma. Takrat smo rekli, da se je okno odprlo. Torej je zdaj bolj ali manj trenutek zdaj ali nikoli," je povedal premier in dodal, da bo to čez pet let morda spet zaprto.

Premier je v nadaljevanju opozoril tudi na spremembe, do katerih je prišlo v procesu širitve. "V preteklosti je bil pristop do širitve vedno zamišljen kot celoten Zahodni Balkan naenkrat, saj so bile velike države tiste, ki jih nikakor ne bi smeli pustiti za sabo. To je bila stara zgodba. Verjamem pa, da bodo velike države sledile šele, ko bodo videle, da male uspevajo," je povedal. Dodal je, da je pomembno pustiti napredovati tistim, ki so si to zaslužili.

Pri širitvi EU ne gre toliko za večanje površine ozemlja in števila prebivalcev kot za poenotenje Evrope in zaščito njenih delov pred zunanjimi vplivi, je bil eden od poudarkov današnjega panela na strateškem forumu na Bledu. 

Na uvodnem panelu jubilejnega 20. strateškega foruma so o širitvi na Zahodni Balkan zlasti v luči zaveze nekdanjega predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela iz leta 2023, da bodo države regije do 2030 del EU, razpravljali evropska komisarka za širitev Marta Kos ter premierji Slovenije in Hrvaške ter Črne gore in Albanije kot najperspektivnejših držav kandidatk.

Kos je pri tem poudarila, da je širitev veliko več kot večanje Evropske unije v površini in številu prebivalcev. "Zame je širitev danes (...) tudi neke vrste poenotenje Evrope, kakršne v zgodovini še nismo imeli," je dejala.

V samem procesu pridruževanja je Kos poudarila pomen vodenja, češ da proces ne more biti uspešen, če ni voditeljev, ki verjamejo, da je članstvo najboljše za njihovo državo, ter znajo reforme postaviti pred vprašanja dnevne politike in prepričati ljudi.

Izpostavila je še pomen spremenjene geopolitike, v kateri na širitev vplivajo tudi zunanje sile, ki si želijo neuspeha procesa.

Kot primera dobrih voditeljev v procesu pridruževanja je izpostavila prav črnogorskega in albanskega premierja Milojka Spajića in Edija Ramo.

Slednji je izpostavil pomen izpolnjevanja zahtev Bruslja v procesu. "Moramo biti prizadevni in opraviti delo," je dejal, a priznal, da jim ni vse na tej poti všeč.

Črnogorski premier Milojko Spajić pa je poudaril pomen kompromisov v državi, ki je tako etnično raznovrstna kot Črna gora. Soglasje gradijo zlasti glede vprašanj, kot je pridružitev EU, gospodarstvo in vladavina prava.

V razpravi je bilo govora tudi o t. i. strupu v širitvenem procesu, kar je moderatorka opredelila kot vsiljevanje dvostranskih vprašanj.

"Ko pride do dvostranskih vprašanj, no, sem v Sloveniji in bom zelo vljuden, recimo, da je preteklost preteklost, a postavljanje dvostranskih vprašanj ni zelo zdravo za pridružitveni proces," je dejal hrvaški premier Andrej Plenković, ki je s tem namignil na začasno slovensko blokado hrvaških pogajanj z EU zaradi nerešenega vprašanja meje.

V trenutnem procesu je izpostavil primer Severne Makedonije, ki se sooča z blokadami procesa zaradi dvostranskih vprašanj. "Veliko stvari je etično nesprejemljivih, a se dogajajo. Mislim, da bi morali poiskati skupno strategijo, kako se temu izogniti," je dejal hrvaški premier, ki sicer dvomi, da bo v EU uspela odprava odločanja o tovrstnih vprašanjih s soglasjem.

Slovenski premier Robert Golob je medtem menil, da bodo spremembe v procesu odločanja potrebne, in to pred letom 2027. "Formula 26 ali 27 minus ena je že delovala, tako da lahko deluje tudi v tem primeru," je dejal glede odločitev, o katerih se doslej določena država ni strinjala. "A Marta (Kos) se bo pri tem morala boriti ne le proti vetru zastrupljevalcev, ampak tudi proti vetru nevednosti," je dejal.

Države Zahodnega Balkana bi morale izkoristiti odprto okno za vstop v EU, ki se je odprlo z vojno v Ukrajini, je prepričan Golob, ki meni, da se bo čez pet let spet zaprlo.

Kos je bila sicer glede procesa optimistična. "S Črno goro napredujemo in možno je, da če leta 2026 končamo tehnični del pogajanj, bi lahko leta 2028 imeli 28. članico EU," je dejala Kos in glede Albanije omenila možnost pridružitve leta 2029.

Rama je tako kot Kos poudaril pomen širitve v luči geopolitičnih razmer. "Počasnejša kot bo širitev, bolj vplivni bodo v državah Zahodnega Balkana postali drugi akterji," je opozoril. "Če se EU poveča z nami, bo postala močnejša, bolj kompaktna. Zakaj? Ker dela telesa ne bo pustila odprtega za viruse, mikrobe, za napade in okužbe," je prepričan.