Covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali njeno stanje poslabša

Za bolezen, ki v povprečju traja od 10 do 15 let, še ni zdravila. Ocenjuje se, da ima v Sloveniji demenco vsak 43. prebivalec, starejši od 30 let, delež se s starostjo povečuje, tako ima demenco vsak 13. prebivalec, starejši od 65 let, oz. vsak peti prebivalec, star 80 let in več.  

Demenca ni del običajnega staranja, ampak posledica bolezni, "zato je naša dolžnost v letošnjem svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni bolj kot kdaj koli prej okrepiti zavedanje o demenci," je poudarila Štefanija Lukič Zlobe, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Epidemija je bolne in njihove svojce še dodatno obremenila. Zato je še toliko bolj pomembno, da se bolni, njihovi najbližji in negovalno osebje, ki je z njimi v stiku, cepijo. "Vedno več je raziskav, ki ugotavljajo, da bolezen covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali njeno stanje poslabša. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo so bili, predvsem v lanskem letu, zaradi epidemije še posebej prizadeti zaradi zmanjšanja stika s svojci, saj je šlo za čas, ko nismo znali bolezni preprečiti na noben drug način kot z zmanjšanjem stikov med ljudmi," je povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović.  S cepljenjem se je bistveno zboljšalo stanje v negovalnih ustanovah in povsod drugod, kjer živijo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo. "Ni treba posebej poudarjati, kako je zaradi vseh posledic, ki jih covid-19 pušča pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, nujno, da le-ti za covidom-19 ne zbolijo," opozarja Beovićeva. Pri bolnikih z Alzheimerjevo gre pretežno za starejše ljudi, ki imajo ob tem pogosto še kronične bolezni, kar samo poslabša potek bolezni covid-19, zato se cepljenje te populacije še posebej priporoča. Prav tako priporočajo cepljenje za vse, ki imajo pogostejše stike z dementno osebo. 

 Iz mnogih domov za ostarele, kjer so doživeli visoko smrtnost, poročajo, da so stanovalci doživljali hude stiske ob številnih smrtih sostanovalcev in beležijo celo simptome posttravmatske stresne motnje. "Pri bolniki z demenco, ki so preboleli okužbo s koronavirusom, pa lahko pride do poslabšanja kognitivnih in vedenjskih oz. psihičnih simptomov, tako zaradi izolacije kot posledic okužbe. Zato je posebna pozornost namenjena duševnemu zdravju te ranljive populacije v času trajanja pandemije izjemno pomembna," meni dr. Polona Rus Prelog, vodja Gerontopsihiatričnega oddelka z Univerzitetne psihiatrična klinike Ljubljana. Kot je še povedala Polona Rus Prelog, so v letu 2021 na Univerzitetni psihiatrični kliniki beležili več urgentnih hospitalizacij bolnikov z demenco od začetka trajanja epidemije covida-19 v primerjavi z lanskim letom. Razmerje žensk in moških je bilo sicer enako, 60 proti 40 odstotkov. Med sprejetimi bolniki v obdobju epidemije covida-19 so beležili bolj napredovalne stopnje demence, težji potek bolezni ter več pridruženih psihičnih in vedenjskih težav v primerjavi s preteklimi leti in podobno poročajo nekatere druge evropske države.

Pomen zgodnje diagnoze in obravnave

Pri težavah z demenco je ambulanta družinske medicine mesto prvega stika, kamor se bolniki in svojci zatečejo po pomoč. "Za prepoznavanje bolezni je pomembno poznavanje prvih znakov demence. Zdravnik družinske medicine opravi splošni pregled bolnika, preveri dejavnike tveganja in se posvetuje s svojci. Pri bolniku opravi enega od testov kognitivnih sposobnosti in izključi reverzibilne demence, običajno bolnika usmeri na slikanje glave ter na pregled k specialistu nevrologu ali psihiatru," je povedala družinska zdravnica Tatjana Cvetko.

V zadnjih letih stroka strmi k zgodnejši obravnavi bolnikov in obravnavi blagih simptomov bolezni ter prepoznavanju posrednih in neposrednih bioloških kazalnikov, biomarkejev nevrodegenerativne bolezni možganov. "Biomarkerje demence lahko ugotavljamo s preiskavami krvi, možganske tekočine (likvorja) ter slikovnimi metodami za prikaz presnove, strukture ali funkcije možganov," je pojasnila dr. Milica G. Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana.

Stroka tudi vse več pozornosti namenja dejavnikom tveganja za razvoj demence pri zdravih starostnikih in tistim z blagimi težavami z višjimi živčnimi funkcijami. Med dejavniki tveganja za razvoj demence je veliko takšnih, na katere bi ob dobri ozaveščenosti in zdravem življenjskem stilu, lahko učinkovito vplivali (pripomočki za korekcijo motnje sluha, motnje vida, učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni in visokega krvnega pritiska, telesna aktivnost, telesna teža ...).

Do leta 2040 naj bi se število oseb z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje ali povedano drugače: z boleznijo bo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300.000 ljudi. V svetovnem merilu napovedi ocenjujejo porast demence s sedanjih 55 milijonov na 78 milijonov obolelih do leta 2030.