Črna statistika naših gora: lani rekordno število intervencij

Na začetku leta Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) naredi analizo intervencij gorskih reševalcev za preteklo leto. Vodenje statistik ima velik pomen zaradi primerjave trendov skozi leta in vpogleda v potrebe s terena. Podatki kažejo, da je intervencij in nesreč v gorah vse več, predvsem zaradi povečanja obiska gora. V zadnjih 10 letih se je število intervencij s 392 (leta 2013) povzpelo na skoraj 700 (687 v letu 2023). Lansko leto je z 20 intervencijami več v primerjavi z letom poprej pokazatelj, da veliko obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore, opozarjajo na GRZS.

Kaj pravijo številke?

V letu 2023 so reševalci GRZS presegli predlansko rekordno število, posredovali so namreč na 687 intervencijah (leta 2022 je bilo intervencij 667), pri čemer v to številko niso vključene intervencije gorskih reševalcev v času katastrofalnih poplav. Turiste so reševali v 293 intervencijah, na 322 intervencijah so bile osebe, ki so jih reševali, nepoškodovane. Največ nesreč je bilo na območju GRS Bohinj (90) in GRS Tolmin (84). Nesreče so se v največji meri zgodile zaradi zdrsa (164) in nepoznavanja terena (146). Helikopter je sodeloval pri 295 intervencijah (43 odstotkov). 

V 2023 je bilo 28 nesreč s smrtnim izidom (leta 2022 jih je bilo 38). Največ (139 oziroma 20 odstotkov) ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let. Največkrat so reševali nepoškodovane osebe (v 322 intervencijah) in osebe z lažjimi poškodbami (164 intervencij).

Zaradi ujme letos med osebami, ki so jih reševali, ne prednjačijo tujci

Zaradi lanskih katastrofalnih poplav je bilo od začetka avgusta dalje v slovenskih gorah občutno manj tujih turistov, tako da so bili, za razliko od lani, v nesrečah v večini primerov udeleženi Slovenci (405 intervencij), v 293 intervencijah pa tujci. 

Izstopajoče intervencije v 2023 so bila reševanja v času avgustovskih poplav, reševanje pod Triglavsko škrbino (GRS Bohinj), reševalna akcija na Kokrški Kočni (GRS Kranj), reševanje v steni Jerebice (GRS Bovec), poseben izziv je bilo tudi reševanje bika (GRS Škofja Loka). 

Kot opozarjajo na GRZS, so bila lani med najbolj izstopajočimi in zahtevnimi intervencijami reševanja in evakuacije v času avgustovskih poplav. To je bila ena izmed največjih in najdaljših intervencij, samo na območju GRS Koroške je bilo na terenu aktivnih 57 članov GRZS. Poleg Koroške je bilo najbolj prizadeto društvo GRS Kamnik, ki je ostalo brez svojih na novo zgrajenih prostorov. 

Glede na aktivnosti v gorah, pri katerih so morali reševalci najpogosteje ukrepati, tako kot v 2022 tudi v 2023 izstopajo hoja po poti (306 intervencij), plezanje (46), hoja po brezpotju (45) in aktivnosti v zraku (36). Kar 20-krat so gorski reševalci reševali pri nesrečah pri delu (gozdarske nesreče). 

Poleg reševalnih akcij je bilo v letu 2023 tudi 56 iskalnih akcij. V 295 primerih gorskih nesreč, kar pomeni v 43 odstotkih, je pri reševanju sodeloval helikopter Slovenske vojske ali Policije. 

Glede na črno statistiko reševalci znova opozarjajo vse, naj se držijo osnovnega pravila, ki pravi, da je nujno, da še pred odhodom v gore samokritično izberemo svojim zmožnostim in znanju primerno turo, se nanjo dobro pripravimo, se odpravimo dovolj zgodaj, upoštevamo in večkrat preverimo vremensko napoved na zanesljivih virih ter s seboj vzamemo vso potrebno opremo, ki jo znamo tudi uporabljati. 

GRSZ: Država bo morala poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev 

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, GRZS proaktivno sodeluje s predlogi v želji, da se uredi problematika plačljivosti gorskega reševanja. Država bo morala poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij, še posebej helikopterskih reševanj, ki v zadnjem času, tudi zaradi velikega povečanja števila reševanj tujih državljanov, hitro naraščajo. Turisti, ki zahajajo v slovenske gore, so velikokrat slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme, velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora. 

Z namenom ureditve širšega področja gorskega reševanja se v okviru ministrstva za obrambo skupaj z vsemi deležniki pripravljajo tudi vsebinski predlogi za sprejem novega zakona o gorskem reševanju (npr. gasilci svoj zakon že imajo). "Pri tem gorski reševalci še naprej vztrajamo pri svoji več kot 110-letni tradiciji prostovoljnega načina delovanja," še navajajo.