(Pre)dobro, da bi bilo res: naj se lov za popusti ne spremeni v zlato za goljufe

Obdobje, ko spletne trgovine tekmujejo s promocijami in izjemnimi ponudbami, je ugodno tudi za goljufe. Če se vam ponudba zdi prelepa, da bi bila resnična, bodite toliko bolj previdni. Povezava v oglasu ali e-pošti za črni petek lahko vodi do lažne spletne strani, ki so jo ustvarili kibernetski kriminalci, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Če vnesete svoje osebne podatke ali informacije o plačilu, jih lahko zlorabijo in ukradejo vašo identiteto ali izpraznijo vaš bančni račun. Še posebej bodite pozorni na naslov pošiljatelja sporočila in si oglejte, kam v resnici vodi URL v e-pošti ali oglasu.

Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT v sklopu programa Varni na internetu opozarjajo na previdnost pri spletnem nakupovanju. Ameriški nakupovalni praznik črni petek se je dodobra prijel v Sloveniji, kar izkoriščajo tudi spletni goljufi, ki postavljajo lažne spletne trgovine. Na SI-CERT so zaznali nove pristope k zavajanju potrošnikov. Ker v mesecu akcij in popustov nizke cene ne bodo tako neobičajne, je potrebno preveriti tudi druge znake, ki lahko kažejo na prevaro, svarijo. 

Spletni goljufi pozorno spremljajo vse modne trende in sledijo povpraševanju ter prilagajajo svoje lažne spletne trgovine. Tako smo na SI-CERT v dobrem mesecu dni obravnavali že trinajst lažnih spletnih trgovin s čevlji in športno obutvijo. Goljufi so šli še korak dlje in lažnim trgovinam dodali lokalno noto. Tako v naslovu spletne strani poleg blagovne znamke vidimo tudi slovenija, slovenia oz. ljubljana. S tem ustvarjajo vtis, da gre za slovenskega distributerja za znano znamko in zato zaupanja vrednega trgovca.

To niso slovenska podjetja, kljub slovenskemu' imenu v naslovu spletne strani. Prevarani potrošniki poročajo, da so na teh straneh obutev naročili in jo tudi plačali, a ta nikoli ni prispela na njihov dom, ali pa so prejeli ceneni ponaredek, opozarjajo. 

Vse obravnavane lažne spletne trgovine so zasnovane po istem kopitu; izdelki znanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna po celem svetu, vsi artikli so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino.

Tudi vizualno so si te lažne trgovine precej podobne, prav tako so, z izjemo imena trgovine, praktično prekopirani njihovi opisi in vsa ostala vsebina na strani.

Tudi če goljufi prekopirajo podobo in ukradejo podatke drugega podjetja, ne morejo ponarediti podatkov o registrirani domeni. Ti vsebujejo natančno informacijo, kdaj je domena registrirana. Uporabniki lahko na strani whois.domaintools.com enostavno preverite domeno in ugotovite, da so domene lažnih spletnih trgovin precej mlade, zakupljene pred nekaj meseci ali tedni. Domene so registrirane na Kitajskem, čeprav gre večinoma za ameriške korporacije, mnogi podatki o podjetju, ki je registriralo domeno, pa so zakriti.

Posledica številnih spletnih nakupov bodo tudi polni elektronski nabiralniki z obvestili dostavnih služb. Na SI-CERT že od marca 2020 strmo rast phishing prevar. Goljufi zlorabljajo podobo in ime dostavnih služb (Pošta Slovenije, DHL, DPD...), s ciljem pridobiti podatke kreditnih kartic.

Goljufi pošiljajo elektronska sporočila, da nas čaka paket, plačati moramo le še stroške dostave ali posodobiti določene podatke. Vendar povezava (celo QR koda, kot v spodnjem primeru) pelje na lažno spletno stran, kjer naj bi vpisali kreditno kartico. Posledično lahko goljuf pridobljene podatke zlorabi in kreditno kartico uporabi za nakupe na drugih spletnih mestih ter povzroči precejšnjo finančno škodo.

Zveza potrošnikov Slovenije na črni petek opozarja tudi , da so v britanski potrošniški organizaciji Which leta 2021 ugotovili, da je 99,5 odstotka neverjetnih ponudb enakih ali celo bolj ugodnih v drugih obdobjih leta. V raziskavi so preverili več tisoč cen in ugotovili, da z nakupom na črni petek skoraj zagotovo ne boste dosegli najnižje cene v zadnjem letu. Da boste dan popustov izkoristili za nakup kakovostnega izdelka, ki ga v resnici potrebujete, so zbrali nekaj nasvetov.

Kot svetujejo, si naredite seznam želja, da boste lahko ločili, kateri izdelki vas pravzaprav zanimajo. V pomoč je tako lahko seznam priljubljenih izdelkov, ki ga lahko pripravite vnaprej. Naročite se lahko tudi na e-novice priljubljenih trgovcev. Ko boste izdelek kupovali, pa glejte ceno in ne popusta. Ne mislite, da je ponudba dobra samo zato, ker trgovci promovirajo velik popust. Pozanimajte se o prvotni ceni izdelka in preverite cene pri drugih trgovcih, saj se velikokrat zgodi, da je pri enem trgovcu cena s popustom enaka redni ceni pri drugem.

Kot poudarjajo, naj vas ne zapeljejo zelo poceni ali celo neznane znamke. Te sicer niso nujno slabe, ni pa naključje, da se nekatere pojavljajo le v promocijskih obdobjih. Prav tako ne zaupajte slepo spletnim oceanam izdelkov. Vredno je pogledati ne samo končni rezultat, ampak tudi prebrati vsebino mnenj, svetujejo. Pretirano pozitivni komentarji, ocene, ki so bolj podobne oglasom, ali veliko mnenj, objavljenih na isti datum, so lahko znak, da se za mnenji skrivajo kupljene ocene, opozarjajo.

Pri nakupu preverite, ali sta v končni ceni zajeta davek in strošek dostave, ne pozabite tudi na uvozne dajatve, če izdelek naročate iz tujine. Svetujejo tudi, da preberete ali vsaj preletite splošne pogoje prodajalca.

Še posebej pozorni bodite pri nakupih na spletnih mestih zunaj EU. Kot svetujejo na ZPS je spletne nakupe bolje omejiti na prodajalce, ki imajo sedež v Sloveniji ali v EU. To je varnejše v smislu garancije in storitev za stranke: "Poleg tega boste morali, če kupite nekaj na spletnem mestu zunaj EU, plačati dodatne davke, carine in uvozne dajatve. Te pristojbine so običajno plačane prevozniku, ki vam dostavi paket. Od brexita naprej to velja tudi za pakete iz Združenega kraljestva."

Umetno zvišanje cene tik pred popusti je nepoštena in zavajajoča poslovna praksa, vendar Zakon o varstvu potrošnikov pozna varovalko: trgovec mora pri znižanju izdelkov poleg nove cene navesti tudi ceno, ki je bila najnižja v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. Če opazite, da trgovec ne upošteva omenjenega zakonskega določila, ki je v prvi vrsti namenjeno zaščiti potrošnika, gre za prekršek, ki ga lahko prijavite Tržnemu inšpektoratu RS, ki je pristojen za nadzor in ukrepanje v tovrstnih primerih in podjetje lahko kaznuje z globo.