'Črni trg je poln poceni ročnih bomb z zahodnega Balkana'

Letos se je zapletlo z 22 milijoni kupnine Kitajskega sklada. Ta ni bila nikoli v celoti izplačana, prišlo pa je tudi do sporov v družbi. Kitajci so čez noč zamenjali Gorana Bojovića, prvo tarčo na Brezovici pri Ljubljani, očitali so mu hujše kršitve pogodbenih obveznostih, medtem ko je Matej Počivavšek - bomba je eksplodirala takoj, ko se je v Črni vasi usedel v avto in speljal - odstopil že decembra 2016.

Gre za maščevanje, sfižene posle ali mafijske posle?

Vroče je postalo že pri gradnji Nordijskega centra Planica, Javna razsvetljava kot izvajalec takrat ni poplačala vseh podizvajalcev. Gre torej za maščevanje, sfižene posle ali celo obračun, povezan z mafijskimi tveganji, navsezadnje je podjetje v zadnjih letih prevzelo kar nekaj velikih gradbenih poslov, tudi enega največjih v državi, 30-milijonsko prenovo kanalizacije v osrednji Sloveniji?

Še dobro, da naprava na Brezovici ni eksplodirala. Na poti iz šole naj bi jo našli otroci soseda Gorana Bojovića, prve tarče. Napadalec, ali več njih, se je zmotil in šop med seboj povezane močne priotehnike nastavil na napačen naslov. Medtem se je v Črni vasi v svoj avto usedel Matej Počivavšek. V tem primeru je počilo, a nastradal je le avto.

27 primerov uporabe improviziranih eksplozivnih naprav v štirih letih

Stojan Belšak, vodja Oddelka za organizirano kriminaliteto na Policijski upravi Ljubljana, je povedal, da se v enem dnevu ne da ugotoviti vseh motivov, ki »imajo verjetno temelje v kakšni drugi dejavnosti, ki je še ne preiskujemo«.

Nekdanja solastnika Javne razsvetljave nista prva tarča improviziranih eksplozivnih sredstev. 27 primerov samo v zadnjih štirih letih, dve napravi sta bili celo polnjeni s tri-ciklo-aceton tri-peroksidom, ki je skoraj tako močen kot TNT, čeprav zelo nestabilen. Največkrat sta sicer kot polnilo uporabljena pirotehnična snov in smodnik, kot sredstvo pa pirotehnika, predvsem petarde Cobra in ročne bombe.

Dolga zgodovina eksplozivnih groženj v Sloveniji

Bombni tehniki in kriminalisti so se z eksplozivno grožnjo podjetnici srečali pred osmimi leti - na vratih Vegrada Hilde Tovšak takrat ročna granata.

Na udaru so bili tudi že organi pregona in sodstvo. V Novi Gorici se je leta 2005, medtem ko so sodniki praznovali v igralnici Perla, čez cesto odvil prvi bombni napad na sodno ustanovo pri nas.

Devet let prej na domačem dvorišču v Mariboru nastrada žena takrat sodnika Konrada Rebernika. Šlo naj bi za maščevanje obsojenega šefa mariborskega kriminalnega podzemlja Maksimilijana Vollmeierja. Rebernik je takrat dejal, da je travmatičnost te dogodkov velika: "Pušča globoke rane."

Na Gorenjskem leta 2009 kar trikrat počilo

V Zadobrovi pred štirimi leti na dvorišču nekdanje okrožne državne tožilke, Jožice Boljte Brus, eksplodira bomba, leta 2009 pa v Radovljici med silovito eksplozijo pri domači hiši nastrada 13-letna hči sodnice Katarine Turk Lukan.

Istega leta na Gorenjskem poči še dvakrat. Vsaka zgodba je bolj neverjetna. Najprej se maja 2009 kriminalna združba maščuje kranjski policijski upravi z ročno bombo.

Simon Velički, direktor Policijske uprave Kranj, takrat pove: "V radiusu 12 metrov od kraja eksplozije verjetno nihče ne bi preživel."

Slabega pol leta kasneje storilec v Kranju pokosi skupino mladih. Orožje, tudi ročne granate, so prišle iz skladišča obrambnega ministrstva.

Takratna ministrica za obrambo Ljubica Jelušič se brani: "Čisto za vsak vlom v katero koli skladišče ali za čisto vsak napad v Sloveniji najbrž ne boste obsodili ministrstva za obrambo."

Bomba prek pošte prepotovala več kot 80 kilometrov

Leta 2005 ni odjeknilo le po dolenjskih romskih naseljih, za kar je bil kasneje obsojen in nato oproščen Leon Podlogar.

V manjšem naselju pri Mariboru domačinka odpre poštni paket nekdanjega soseda. Ročna bomba M52 je od Vojnika do njenega doma v rokah poštnih uslužbencev prepotovala kar 80 kilometrov.

Oskar Neuvirt, upokojeni poklicni gasilec: "Po celotni kuhinji s takšnim jedilnim kotom je bilo ogromno sledi šrapnelov oz. ostankov eksplozije. Sem takoj opozoril vodjo, prosim, umaknimo se s tega prostora, to ni eksplozija plina."      

Slovenski policisti na meji prijeli terorista, ki je potoval z bombo

Novomeščan si je julija lani v avtu z bombo sodil sam, policisti pa so januarja letos preprečili, da bi 22-letnik sodil komu drugemu.

Sedel je na avtobus, ki je nato zaradi bombnega preplaha zaprl mejni prehod Dragonja za več kot tri ure. Pravnomočno je obsojen kaznivega dejanja potovanja z namenom terorizma. Namenjen je bil v Ljubljano.

Terorizem, izsiljevanje, zastraševanje, grožnje. Za kaj je šlo v zadnjem primeru, še ne vemo, zagrožena kazen za takšno dejanje pa je sicer do osem let zapora.

Eksplozivni napravi iz Brezovice in Črne vasi še na pregledu

Miran Ozebek z Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je v pogovoru z Urošem Slakom v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da sta eksplozivni napravi še vedno na tehničnem pregledu pri specialni policijski enoti. "Zato težko rečemo, kakšen bi bil dejanski učinek naprave, ki ni eksplodirala. Vemo pa, kakšen je učinek naprave, ki je eksplodirala. In iz tega lahko izhajamo, da je šlo bolj za učinek grožnje oziroma zastraševanja," je pojasnil.

Zakaj policija oškodovancema ni odredila policijske zaščite, Ozebek razloži, da je varnost kompleksna zadeva: "Policija ne varuje oškodovancev samo fizično. Policija tudi z mnogimi drugimi aktivnostmi zagotavlja varnost – opazovanjem, zbiranjem obvestil, nenazadnje tudi s preiskavo kaznivih dejanj. Seveda pa je treba poudariti, da policija ni edini varnostni subjekt za zagotovitev varnosti državljanov. Tu so tudi druge, predvsem zasebne službe, ki lahko učinkovito varujejo državljane."

Ozebek: Če so tarča podjetniki, je verjetno zadaj neka druga zgodba

Na vprašanje, kaj spada v ta pojem samozaščite, Ozebek odgovarja, da policija ne more ves čas biti zraven in varovanje ne pomeni samo fizičnega varovanja: "Oškodovanec lahko sam poskrbi za določene mere varnosti, si priskrbi varnostne kamere, razne senzorje, ki opozorijo, kaj se dogaja v njegovi hiši, okolici, na dvorišču. Seveda pa je primerno uporabiti zasebne varnostne službe, ki so za to usposobljene in imajo tehnična sredstva, da lahko zagotovijo varnost oškodovancev."

Dodaja, da podjetniki niso nobena posebnost pri napadih z eksplozivnimi sredstvi. Je pa za njih značilno, da so v ozadju pogosto poslovni motivi. "So posebna skupina, vendar ne skupina, ki bi bila vedno na udaru. Če so, pa zadaj verjetno obstaja neka druga zgodba. Največkrat je to nek dolg, se pravi dolžniško upniško razmerje, neplačane terjatve, neizvedena dela in podobno."

'Črni trg je poln poceni ročnih bomb, ki so prišle z zahodnega Balkana'

Ob kar 27 primerih uporabe improviziranih eksplozivnih naprav v zadnjih štirih letih se postavlja vprašanje ali je proces izdelave bombe tako enostaven ali so napadalci toliko bolje organizirani? Ozebek pravi, da je pri večini zgoraj omenjenih primerov šlo za ročno bombo.

"Ročno bombo lahko razmeroma zlahka kupite na črnem trgu. Črni trg je prepoln teh ročnih bomb, ki so prišle z zahodnega Balkana in so precej poceni. Po drugi strani pa svetovni splet omogoča vsa navodila, kako lahko storilci naredijo razne eksplozivne naprave, tako da je težko reči, da je to lahko zaustaviti," še pravi Ozebek.

Pa bi nas ob vseh teh primerih, od bomb na vratih, pod avtomobili, na dvoriščih in v pisemskih pošiljkah, moralo skrbeti za varnost? Ozebek zatrjuje, da vsi varnostni subjekti, ki v Sloveniji zagotavljajo varnost, delajo odlično. "V tem trenutku lahko trdimo, da je Slovenija še vedno varna država," zaključi Ozebek.