Črno človeško ribico lahko opazujemo v naravi samo v Beli krajini

Prvi korak k reševanju problematike črne človeške ribice je ozaveščanje, so poudarili in dodali, da je domačija Jelševnik edina lokacija na svetu, kjer je črno človeško ribico možno opazovati v naravi. V opazovalnem šotoru nad bruhalnikom so zato s pomočjo IR kamere na nemoteč način omogočili obiskovalcem opazovanje črne človeške ribice. Okoli izvira je urejena sprehajalna pot, kateri je v sklopu projekta dodana tudi večja skulptura črne človeške ribice avtorja kiparja Boštjana Kavčiča. 

Ob zaključku infrastrukturne ureditve Info centra, so z organizacijo petih dogodkov s pomočjo interpretativnih vsebin na lokaciji informirali širšo lokalno in strokovno javnost o belokranjskem fenomenu. Dogodke je obiskalo 180 oseb, so povedali. "Izvedli smo izobraževalni program izvajanja naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole ter izobraževanje za lokalne vodnike. V okviru projekta so bili že izvedenih trije testni naravoslovni dnevi (dva bosta izvedena še v mesecu septembru), na katerih smo najmlajšim generacijam približali varstvo okolja in črno človeško ribico kot izjemnega prebivalca belokranjskega plitvega krasa." 

Podzemni habitati Slovenije so v svetu vodilni po bogastvu izključno podzemnih živali. S približno 210 vrstami kopenskih in 240 vodnih podzemnih živali se slovensko podzemlje uvršča med najbolj bogato troglobiotsko favno na svetu. Izključno podzemne živali ali troglobionti so prilagojene na življenje v temi. Največkrat so brez oči ali pa so te močno reducirane, kožnega pigmenta nimajo, pri gibanju in iskanju hrane v temnem okolju si pomagajo s podaljšanimi okončinami. K biotski pestrosti slovenskega podzemlja pomembno prispevajo tudi belokranjske jame, saj so bile v njih poleg črne človeške ribice najdene še številne druge endemične jamske živali. Podzemlje Bele krajine torej skriva izjemno bogato favno.