Socialni partnerji so danes, nekaj več kot tri mesece po začetku pogajanj, v prisotnosti premierja Mira Cerarja v Ljubljani slovesno podpisali socialni sporazum 2015-2016.
Premier je v nagovoru podpisnikov dejal, da doseženi sporazum kaže na veliko mero medsebojnega zaupanja, odgovornosti in skrbi za skupno prihodnost. "V Sloveniji skoraj nihče več nikomur ne verjame na besedo. Že ko nekaj podpišemo, smo v dvomu, ali bo to obveljalo. Ne izvršujemo v zadostni meri vseh zakonov, ki smo jih sprejeli. Sprejemamo strategije, načrte, programe, pa se jih ne držimo. Podpisujemo sporazume, ki včasih ostanejo mrtva črka na papirju. Zdaj je skrajni čas, da sebi in mladim pokažemo, da je mogoče, da si tudi verjamemo, da stopimo skupaj in se usmerimo v isto smer z istim ciljem," je poudaril.
Cerar verjame, da bo doseženi sporazum s svojimi premisami dobra podlaga za posamične rešitve za izhod iz "težkih razmer". Ob tem je spomnil na v zadnjem obdobju spodbudne kazalce gospodarske rasti in zniževanja brezposelnosti. Razvoj gre marsikje v pravo smer, je prepričan. "Danes smo dosegli enotnost, jutri pa je, kot rečemo, nov dan, ko bomo morali odgovorno, vsi skupaj, vsak na svoj način, izpolnjevati zaveze iz tega socialnega sporazuma," je še dejal in se zavezal, da se bo vlada za izpolnitev zavez potrudila po najboljših močeh.
Slovenija s sporazumom dobiva tretji sodoben dokument, ki s ciljem doseči stabilnost in socialni mir opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve vseh treh strani. Zadnji je potekel z letom 2009.
Dokument predvideva skoraj 140 ukrepov na vseh ključnih področjih. Med drugim napoveduje, da z izjemo davka na nepremičnine ne bo novih obremenitev gospodarstva, razen v primeru višje sile, vprašanja minimalne plače pa zaradi nesoglasij ne rešuje.
GZS: Premalo konkretnih zavez, preveč zavez na načelni ravni
In medtem ko so v OZS s podpisom zadovoljni in pravijo, da so se "z vlado in sindikati uspeli dogovoriti o nekaterih temeljnih usmeritvah za naslednje dve leti in s tem dosegli tudi neko stabilnost. Ključnega pomena za nas obrtnike in za celotno gospodarstvo pa je to, da ne bo novih dodatnih obremenitev gospodarstva.V takih pogojih bomo lahko podjetniki poslovali in tudi zaposlovali", pa so v GZS veliko bolj kritični. Prepričani so, da sporazum ne prinaša ničesar, saj je preveč zavez na načelni ravni, predvsem pa pasti za povečanje obremenitev. "Ob takšnem socialnem sporazumu bomo v Sloveniji težko zagotovili nova delovna mesta," pravijo.
V GZS pravijo, da so ob analizi sporazuma ugotovili precej pomanjkljivosti, opozorili pa predvsem na to, da v njem ni predlogov za potrebne reforme trga dela, pokojninskega in zdravstvenega sistema ter javnega sektorja, da sporazum ni dovolj razvojno usmerjen s konkretnimi zavezami in roki, da so namesto razbremenitve gospodarstva vključene številne pasti za možne višje obremenitve, da je napovedan povečan nadzor nad sivo ekonomijo brez hkratnih nižjih davčnih stopenj in uvedbe davčnih blagajn, moti pa jih tudi, da ni omenjene drugačne organiziranosti administracije, ki upravlja kohezijsko politiko, niti tehnološke agencije, ki bi po vzoru razvitih držav pripomogla k hitrejšemu tehnološkemu razvoju Slovenije in višji dodani vrednosti.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.