Odloženi železniški pragovi: inšpekcija prejela prijave

Železniški pragovi so od večstanovanjskih objektov oddaljeni približno 15 do 20 metrov. Skladiščeni so na prostem in niso ustrezno zaščiteni pred vremenskimi vplivi, so opozorili v AAG, prav tako naj območje ne bi bilo ustrezno fizično zavarovano pred dostopom tretjih oseb.

Ker so železniški pragovi odloženi na prostem, okoliški prebivalci poročajo tudi o neznosnem smradu, ki je v času vročinskega vala še izrazitejši.

Zadevo so pri AAG prijavili pristojnim službam. Da so prijave prejeli, so nam potrdili tudi na okoljski inšpekciji. "Inšpekcija RS za okolje in prostor je prejela prijave glede železniških pragov v bližini stanovanjskih objektov. Inšpekcijski postopek še ni uveden," so nam odgovorili.

"V inšpekcijskem postopku je najprej treba ugotoviti, ali se bodo pragovi ponovno uporabili za isti namen ali gre za odpadek," pojasnjujejo na inšpekciji.

V kolikor je material odpadek, je za nadzor pristojna inšpekcija za okolje, ki bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepala v skladu s pooblastili.

"Ob tem pripominjamo, da odstranitev te vrste odpadka SŽ po dosedanjih ugotovitvah inšpektorjev praviloma sprotno izvajajo, ne da bi bilo potrebno ukrepanje inšpektorja," še pojasnjujejo na Inšpektoratu za okolje in prostor.

V torek so na Slovenskih železnicah za STA pojasnili, da gre za stare železniške pragove, ki so jih odstranili in začasno odložili na omenjeno lokacijo ob nedavni sanaciji dela proge po iztirjenju potniškega vlaka v ljubljanskih Savljah. Lokacija je, kot pojasnjujejo, v upravljanju družbe SŽ, do nje pa lahko neposredno dostopajo s progovnimi vozili, s katerimi odvažajo material z območja sanacije, ki pa še ni končana.

Pri AAG so izpostavili še, da gre za stare, s kreozotom impregnirane železniške pragove, ki bi lahko spadali med nevarne odpadke. Na SŽ trdijo, da gre za stare in močno preperele železniške pragove, ki so bili več desetletij izpostavljeni vremenskim in drugim zunanjim vplivom, zato se je tudi vsebnost impregnacijskih snovi v lesu bistveno zmanjšala.

Pri AAG odgovarjajo, da bi morali lastnosti takega lesa in morebitno (ne)varnost potrditi z uradnimi meritvami. Pozdravljajo napoved, da gre za začasno skladiščenje, a hkrati sprašujejo, ali je bilo dosedanje začasno skladiščenje izvedeno na način, ki preprečuje sproščanje kreozota in drugih nevarnih snovi v okolje. Predlagajo tudi vzorčenje tal v okolici in vode ter transparentno dokumentiranje načina skladiščenja in predaje materiala.

Zahtevajo dokazljivo, transparentno in z veljavnimi predpisi skladno ravnanje z materialom, ki lahko vsebuje nevarne snovi tudi na drugih lokacijah.