V Sloveniji imamo za zdaj zgolj tri naprave za računalniško tomografijo, ki so v rokah zasebnika. Te naprave so namreč zelo drage, zaradi sevanja pa potrebujejo številne zaščitne ukrepe. Očitno pa bomo kmalu dobili še četrto CT-napravo v rokah zasebnika, saj je tak aparat kupil lastnik Medicinskega centra Barsos. Ta ima prostore v večstanovanjskem bloku na Gregorčičevi ulici v središču Ljubljane. To pa pomeni, da bi se lahko prvič zgodilo, da bi takšna sevalna naprava delovala v stanovanjski stavbi.
Ko so stanovalci bloka izvedeli, da Barsos kupuje CT-napravo, so bili na nogah. Le kako ne, ko pa gre za diagnostično napravo, ki seva, hkrati pa je za namestitev naprave v prostor treba izvesti številne gradbene posege v stavbo, zaradi česar je stanovalce strah, da bo to vplivalo na stabilnost stavbe in s tem posledično na njihovo varnost. CT namreč deluje na podlagi rentgenskega žarčenja, in to zelo močnega, zato je stanovalce strah, da bi bili dnevno izpostavljeni škodljivemu sevanju.
Stanovalci pritisnili na Barsos. Ta bo napravo preselil
V strahu pred posledicami so se organizirali, najeli odvetnika in po več tednih pogajanj z MC Barsos v torek vendarle dosegli dogovor, da mora CT-naprava drugam. V MC Barsos sicer trdijo, "da je pri dogovarjanju pretehtala želja po pozitivnem sosedskem sobivanju". Prav tako v centru vztrajajo, da je bilo za varno namestitev in obratovanje naprave dobro poskrbljeno.
Očitno so imeli stanovalci dovolj močne argumente, zakaj namestitev CT-naprave v stanovanjski blok ni primerna. Barsos bo napravo preselil v svojo dislocirano enoto, stanovalci pa si tako končno lahko oddahnejo.
Kupili napravo, ne da bi pridobili potrebna dovoljenja
V tednih, ko so potekali dogovori, so prostore Barsosa obiskali tudi inšpektorji Uprave RS za varstvo pred sevanji, ki dodeljuje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira sevanja. Kot so nam sredi aprila pojasnili na upravi, MC Barsos teh dveh dovoljenj nima, prav tako za zdaj na upravi niso prejeli vloge za tovrstno dejavnost, niti priglasitve namere, da tovrstno dejavnost nameravajo izvajati. Kot pojasnjujejo, je računalniška tomografija (CT) uveljavljen radiološki poseg, pri katerem je treba poskrbeti, da je zagotovljeno varstvo tako delavcev, preiskovancev kot tudi posameznikov iz prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji.
Med inšpekcijskim pregledom so ugotovili, da je naprava za računalniško tomografijo že v centru, vendar še ni priključena in ne obratuje. Med pregledom je uprava pridobila tudi predlog zaščite pred ionizirajočim sevanjem, ki ga je pripravil Zavod za varstvo pri delu (ZVD) Ljubljana. To je sicer zgolj teoretični izračun zaščite, opozarjajo v upravi.
Je skrb zaradi sevanja res popolnoma odveč, kot trdijo v Barsosu?
V Barsosu sicer vztrajajo, da je kupljena CT-naprava ena najmodernejših in najvarnejših, ki za stanovalce ne bi predstavljala nevarnosti. Kot navajajo, so pred dokončno odločitvijo o namestitvi naprave pridobili vsa potrebna mnenja, a ne tudi dovoljenja. Prav tako so prostore pripravili tako, da škodljivih sevanj, po njihovih zagotovilih, ne bi bilo.
Na ZVD Ljubljana, kjer so za Barsos izdelali teoretičen izračun zaščite, so pojasnili, da se da tudi v primeru MC Barsos z ustrezno zaščito zagotoviti varnost. Kot pravi Urban Zdešar, vodja laboratorija za dozimetrijo, je izračun potrebne zaščite namenjen prav temu. "Do kakšne mere se zaščita izvede, je odvisno od tega, za kaj sploh gre oziroma koga ščitimo. Kadar gre za prebivalce, je že z zakonom določena meja precej nižja kot za 'profesionalce' oziroma poklicno izpostavljene ljudi. Tako je mejna letna doza za prebivalce zaradi tako imenovanih umetnih virov sevanja 1 mSv, za profesionalce pa 20 mSv. Ko izračunavamo potrebno zaščito, to mejo običajno še precej zmanjšamo. Večinoma se osnovni izračun izvede tako, da letna doza v kateremkoli sosednjem prostoru ne sme preseči 0,3 mSv. In to ob precej konzervativnih predpostavkah glede uporabe sevanja, prisotnosti ljudi in tudi parametrov, ki vplivajo na to, koliko sevanja aparat proizvede," pravi Zdešar in dodaja, da je v primeru Barsos zaščita načrtovana tako, da v sosednjih prostorih, ki niso njihova last (garaže, kleti, shrambe), sevanja zaradi CT-naprave praktično ne bo zaznati oziroma je ločiti od naravnega ozadja, ki je vedno prisotno. "Skrb tistih, ki so dve etaži oddaljeni od tega prostora, pa je popolnoma odveč. Tam sevanja zaradi delovanja naprave ne bo," je še prepričan Zdešar.
Temu pritrjujejo tudi v Barsosu. Kot navajajo, so prostore, kamor so nameravali namestiti CT, zaščitili v skladu s predpisi. Prav tako so dodatno poskrbeli za zaščito na zunanjih stenah proti kletem, kjer so pritrdili suhomontažne obloge s svinčeno zaščito, čeprav po mnenju ZVD Ljubljana ta zaščita ni potrebna. "Izvedena zaščita je torej precej večja, kot je bilo podano v predlogu zaščite pred sevanjem," še navajajo v MC Barsos.
Bi vi živeli v hiši s CT-napravo?
Vsa ta zagotovila Barsosa stanovalcev niso pomirila, zato so se organizirali in po sodni poti zaščitili svoje domove. V bloku nad centrom je namreč približno 100 stanovanjskih enot, kar pomeni približno 100 družin. Kot pravijo, si nihče ne bi želel živeti nad tako močnim virom sevanja, tudi če Barsos trdi, da je poskrbljeno za vso potrebno zaščito.
Po nekaj tednih dogovarjanj in pridobitvi različnih izvensodnih mnenj glede nevarnosti sevanja so predstavniki etažnih lastnikov in družba Barsos včeraj dosegli načelno soglasje in sklenili poravnavo. Kot je sporočil odvetnik Jure Debevec, ki zastopa stanovalce, so posamezni pogoji sicer še predmet pogajanj, kljub temu pa so se dogovorili, da bo Barsos CT-napravo namestil v dislocirani enoti.
Debevec je z dogovorom zadovoljen, a opozarja, da bi bil lahko izid tudi drugačen. "V primeru nesodelovanja nasprotne strani bi bili etažni lastniki svoje interese prisiljeni varovati in uveljavljati v dolgotrajnih in dragih sodnih postopkih. S sklenitvijo poravnave bo etažnim lastnikom uspelo hitro in predvidoma brez stroškov zavarovati svoj vitalni interes, da v njihovi večstanovanjski stavbi ne bo delovala CT-naprava."
Za stanovalce na Gregorčičevi ulici se je zgodba končala pozitivno, saj naprave v njihovem bloku ne bo. Na naše vprašanje, kam bodo preselili CT, v Barsosu odgovarjajo, da gre za poslovno stavbo, kjer že obratuje medicinski center. Tam takšnih zapletov ne pričakujejo, vsekakor pa bodo morali še pred obratovanjem naprave pridobiti kar nekaj dovoljenj.
Zanimivo je, da so se v Barsosu za tako drago investicijo (takšne CT-naprave so namreč precej drage in lahko stanejo tudi okoli pol milijona evrov in več) odločili še pred pridobitvijo vseh soglasij, kot da so predvidevali, da s tem ne bodo imeli težav. Pa vendar je ta primer dokaz, da naprave, ki sevajo (čeprav gre za precej zanemarljive količine sevanj), vendarle ne sodijo v stanovanjske objekte oziroma v njihovo bližino.
KOMENTARJI (134)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.