Čudež narave, ki privablja vedno več obiskovalcev

Že Janez Vajkard Valvasor ga je poimenoval "velik čudež narave". Dnevno spreminja svoj obraz in ob vsakem obisku boste zagotovo spoznali nekaj novega. Včasih skoraj izgine, potem pa se skoraj nenadoma vrne v vsej svoji mogočnosti in lepoti. Govorim o Cerkniškem jezeru, ki je največje jezero v Sloveniji. Čeprav še zdaleč ni tako priljubljeno, kot sta Blejsko in Bohinjsko jezero, pa njegova priljubljenost raste iz leta v leto. Letos ga je zaradi koronakrize obiskalo več domačih kot tujih turistov, hkrati pa zaznavajo precej večji obisk od predhodnih let. Nekaj tega obiska so prinesli vavčerji, nekaj uspešno oglaševanje destinacije, nekaj pa na novo odprte tematske poti, ki ponujajo zelo atraktivna doživetja.

Letošnja slovenska turistična sezona je povsem drugačna od lanskoletne. Za zdaj poletno turistično sezono rešujejo domači turisti, saj je število prihodov tujih turistov upadlo kar za 67 odstotkov. Nekatere turistične destinacije, ki so že tradicionalno imele velik turistični obisk, so letošnje poletje zaradi unovčenja vavčerjev imele še večji naval, spet druge opažajo velik upad obiska. V Notranjskem regijskem parku so z letošnjim obiskom zadovoljni, saj je bil precej večji od lanskega. Še najbolj se je povečalo število enodnevnih obiskovalcev, domačih turistov, ki so del svojih počitnic preživeli tako, da so spoznavali lepote Slovenije, pa jih je pot pripeljala tudi na Notranjsko. Tudi na ravni države ugotavljajo, da smo Slovenci letos pokazali precej več zanimanja za odkrivanje naravnih lepot. Pa se bo to zanimanje obdržalo tudi prihodnje leto? 

Kraj, kjer se za vsakega nekaj najde

Kot pravi Miha Jernejčič, vodja Turističnoinformacijskega centra Cerknica, se je letošnja sezona začela precej klavrno, saj tradicionalno številčnejši tuji gostje niso prihajali. "Je pa še prezgodaj za zaključek, ali je domačim gostom uspelo zapolniti prenočitvene kapacitete. Prejšnja leta je bilo razmerje med domačimi in tujimi gosti 20 proti 80, letos pa je to razmerje precej drugačno in gre – tako kot marsikje drugje – v prid domačim gostom."  Največji je porast dnevnih obiskovalcev. Odkar so turističnoinformacijski center zaradi ukrepov ob epidemiji koronavirusne bolezni prestavili na prosto, k jezeru, je njihovo točko obiskalo več kot 23.000 obiskovalcev. "Cerkniško jezero ima to srečo, da lahko zadovolji večino ljudi," pravi Jernejčič. Park je zelo priljubljen med kolesarji, pohodniki in sprehajalci, ker manjši del jezera nikoli ne presahne, pa je v poletnih dneh jezero primerno tudi za kopanje. Tudi teh je bilo letos kar precej.

Med obiskom parka smo srečali tako tuje kot domače turiste. Mimo nas je prikolesarila štiričlanska slovenska družina, na informacijski točki je za informacije spraševala družina iz Nizozemske. Ker je bilo oblačno in nekoliko vetrovno, so bili kanuji na kopnem. Ob sončnem vremenu pa jih je jezero polno. Ogled jezera s kanujem je namreč ena od atraktivnejših dogodivščin, ki jih ponujajo v parku. Si pa večina obiskovalcev že pred prihodom izbere aktivnost, ki jo bo počela v parku, saj lahko na spletni strani parka najde vse potrebne informacije. Tisti, ki še ne vedo, kaj vse jim park ponuja, pa informacije dobijo na vstopni informacijski točki v bližini brezplačnega parkirišča. "Za vsakega se nekaj najde," pravi Jernejčič. Temu pritrjuje tudi Eva Kobe, predstavnica parka za stike z javnostjo. Kot pravi, bodo na informacijski točki obiskovalci dobili vse potrebne informacije, hkrati pa si bodo tam lahko izposodili kanuje in kolesa. Še posebej atraktivna je vožnja z lojtrnim vozom, s katerim so nekoč vozili seno. V parku namreč trije domačini ponujajo najem lojtrnika, s katerim vas bodo popeljali okoli jezera in vam med vožnjo povedal marsikatero zanimivo anekdoto, zato se usedite čim bližje kočijažu.

Kako preprečiti naval turistov in obremenitev okolja?

Na vprašanje, kakšen je odnos domačinov do parka, tiskovna predstavnica odgovarja, da je večina naklonjena njegovemu delovanju. "Nočemo, da bi bil park nekakšna ločena enota, pač pa se želimo povezovati z domačini in jih vključiti v naše delo. Zadnja leta nam to zelo dobro uspeva. Zelo smo povezani in delujemo kot skupnost. Skupaj pišemo eno lepo zgodbo, naravovarstvo z roko v roki s turizmom, kar včasih zveni nemogoče, a se da," pravi in dodaja:,"ne želimo postati destinacija množičnega turizma, pač pa želimo biti butična destinacija, za majhne skupine."

Bi se v Notranjskem regijskem parku lahko zgodil scenarij Logarske doline, doline Vrat, Bleda in Bohinja? Tam je naval turistov tako velik, da močno obremenjuje okolje. "Ideja, ki jo imamo, je, da park zapremo in uvedemo simbolično vstopnino. S tem bi prišli k nam tisti, ki si to želijo. Park tudi stremi k organiziranju vodenih ogledov in aktivnosti za omejeno število ljudi, torej za manjše skupine, s čimer jim je omogočeno bolj osebno doživetje." 

Da bi preprečili masovni turizem, v parku ne bo urejene infrastrukture, ki bi spodbujala ali omogočala masovni turizem (urejena kopališča, fun parki, dino parki in podobno), prav tako ne načrtujejo prostorskega planiranja tako, da bi se tu razpasel hotelski turizem. "Ključen princip je tudi preusmerjanje ljudi od najbolj občutljivih točk k manj občutljivim, kar nam je uspelo ravno z dvema novima tematskima potema in z usmerjenimi kolesarskimi potmi. Prav tako želimo skupaj z občino ugotoviti nosilne kapacitete naravnih vrednot, posebej jezera, na tej osnovi se bo določil prag za dnevni obisk. Kadar bo ta prag dosežen, bomo ljudi od jezera preusmerjali drugam, v Križno jamo, Rakov Škocjan, na grad Snežnik. Poleg tega bomo uvedli sistem plačljivega parkiranja ob Cerkniškem jezeru, na vstopu v Cerknico pa ravno zdaj občina gradi parkirišče po principu P+R, kjer bodo v času povečanih obiskov redarji obiskovalce obveščali o prostih kapacitetah za vozila."

Najboljši način za spoznavanje parka je kolesarjenje

Notranjski regijski park leži znotraj meja občine Cerknica in obsega dobrih 222 km². Ustanovila ga je občina, da se ohranjajo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote tega območja. Prednostna naloga parka je tudi ozaveščanje prebivalcev in obiskovalcev parka ter spodbujanje inovativnega, trajnostnega in premišljenega turističnega razvoja regije.

V parku si lahko privoščite zelo veliko različnih dejavnosti: kolesarjenje, sprehode, pohodništvo, plavanje, čolnarjenje, vožnjo s kanuji, vožnjo z lojtrnikom, deskanje, supanje, ribolov, opazovanje ptic, piknike in tematske vikende, pozimi pa še drsanje. Večina dejavnosti je brezplačna, pri določenih plačate najem opreme. Park obiskujejo vse generacije, posamezniki, družine. Priljubljen je tudi za šolske izobraževalne ekskurzije. 

Pretekli teden so za javnost odprli učno pot Drvošec, ki poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 m pred mostom pred vasjo Otok. Pot večinoma poteka skozi gozd in je s svojo dolžino 3,7 km primerna za vsakogar. Potrebna je le primerna športna obutev. Pot je opremljena z informacijskimi in didaktičnimi točkami, najbolj pa vas bodo navdušili (vsaj nas so) razgledi z opazovalnic Kuharca, Klejni vrh in s kar 10-metrskega stolpa Otočec, ki ponujajo pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava.

Če vas zanimajo kraški izviri, se lahko podate na štiri kilometre dolgo krožno pešpot. Ves čas vas bodo spremljale table z zanimivimi informacijami o posameznih delih poti, rastlinah in živalih, ki jih boste lahko videli med sprehodom in nenazadnje o 14 kristalnih izvirih, ki polnijo Cerkniško jezero. 

Še najboljši način za spoznavanje parka je kolesarjenje, saj si boste tako na najlažji in najhitrejši način ogledali čim več zanimivosti, ki jih ponujajo. Če nimate kolesa, si ga lahko izposodite pri informacijski točki, prav tako boste tam dobili vse potrebne informacije in karte različnih kolesarskih poti, ki so vam na voljo. 

Zaradi svoje spremenljive velikosti in oblike je Cerkniško jezero pravi raj za raziskovanje s čolnom. Kanu si je brez predhodne najave mogoče izposoditi ob Cerkniškem jezeru vsak vikend, če sta le vreme in gladina primerna za veslanje. Za organiziran izlet z vodnikom pa se morate vnajprej prijaviti. Na raziskovanje jezera se lahko odpravite samostojno, z lastnim čolnom, supom ali kajakom, vendar morate vedeti, da je čolnarjenje omejeno, saj na jezeru bivajo številne ogrožene vrste živali.

Območje parka je zanimivo tudi za opazovanje ptic, saj so jih na tem območju opazili več kot  270 različnih vrst. Od teh jih okrog sto vrst tu tudi gnezdi, mogoče pa vam celo uspe videti volka, risa ali medveda, ki so stalni gosti tamkajšnjih gozdov. 

Od maja do septembra v parku potekajo tudi tematski vikendi, ki ponujajo obiskovalcem različne zabavne aktivnosti. Večina je namenjena družinam, se je pa treba nanje predhodno prijaviti, saj je število udeležencev omejeno.

Se pa v Notranjskem parku lahko pohvalijo tudi z enim najlepših jamskih sistemov v Sloveniji, ki turistično ni tako obljuden kot Postojnska jama in Škocjanske jame, a ponuja vsem ljubiteljem raziskovanja jam prav tako vrhunsko poslastico. Govorimo o Križni jami, ki je ena najlepših vodnih turističnih jam v Sloveniji. 22 smaragdnih jezer povezuje kot solza čist podzemni potok, v stranskih rovih ležijo prastare kosti jamskih medvedov, po številu vrst pravih jamskih živali pa sodi Križna jama med najbogatejše jame na svetu.

Mnoge Slovenke in Slovenci so letos zaradi posebnih razmer spoznali tudi kakšen prej še nepoznan zeleni kotiček domovine. Epidemija, ki je precej ohromila naše potovalne navade, prinaša tako tudi nekaj prednosti. Pa bomo domači turisti ohranili to 'lokalno radovednost'? In še bolj pomembno vprašanje, bomo bili odgovorni obiskovalci, ki se zavemo pomena trajnostno naravnanega turizma? "Večina gostov je skrbna in odgovorna. Razumejo, v kakšno ranljivo naravno okolje prihajajo," odgovarja Jernejčič in dodaja, "če ustvariš neko okolje, neko javno mnenje, da je treba naravo varovati, si s tem mogoče naredil še največ za ohranjanje naravnega okolja."