"Če vladni poslanci ne bodo zbrali podpisov, jih bomo mi zagotovo," je dejal vodja poslanske skupine opozicijske SDS France Cukjati. Vendar z zbiranjem podpisov poslancev ne bodo hiteli na zahtevo vladne koalicije, saj "ne gori voda". "Tisti, ki se bojijo, da bi razprava v državnem zboru o delu vlade vplivala na volitve, naj kar sami zbirajo podpise," je še ob tem dodal.
Koalicija poziva, opozicija ustavlja konje
Po tem ko niso dosegli soglasja o datumu izredne seje, na kateri bi spregovorili o interpelaciji in odgovoru vlade nanjo, so predstavniki vladne koalicije (LDS, ZLSD in DeSUS) v sredo predlagateljem interpelacije, SDS in NSi, znova predlagali, naj do ponedeljka vložijo podpise z zahtevo za sklic izredne seje.
Če tega do ponedeljka ne bodo storili, bodo poslanci vladne koalicije sami zahtevali sklic seje. Predsednik državnega zbora izredno zasedanje skliče na zahtevo najmanj 23 poslancev. Glavna razhajanja zaradi termina seje
Predlagatelji interpelacije, opozicijski SDS in NSi, ter vladna koalicija se razhajajo o terminu za sejo. Koalicijske stranke namreč menijo, da bi obravnava očitkov iz interpelacije in vladnega odgovora nanje morala biti čimprej, vsekakor pa še pred uradnim začetkom predvolilne kampanje; torej 3. septembrom. Predlagatelji interpelacije pa so prepričani, da bi morala biti vlada zainteresirana poročati parlamentu o svojem delu čim bližje volitvam.
Keber zavrača opozicijske navedbe
Minister za zdravje Dušan Keber je zavrnil opozicijski komentar vladnega odgovora na interpelacijo o delu in odgovornosti vlade s področja zdravja, ki ga je predstavila opozicijska SDS. Tako je Keber zavrnil očitke, da ne loči javnega zdravstva od zasebnega, in pojasnil, da gre za različna koncepta bodoče ureditve zdravstva, kjer vlada teži h krepitvi javnega zdravstva, opozicija pa teži zlasti k večji privatizaciji zdravstva.
Ob tem je opozoril, da opozicija ni kritizirala zavarovalnice Vzajemna, ko je pred leti ustvarila tri milijarde tolarjev dobička, kljub temu da gre za vzajemno zavarovalnico, medtem ko je bila letošnja napovedana izguba deležna širše obravnave s strani opozicije.
Slovenija primerljiva z Evropo
Opozicija zdravstvenemu ministrstvu tudi očita, da ima Slovenija le 30 odstotkov zdravnikov koncesionarjev, vendar pa minister ocenjuje, da je to visoka številka in je primerljiva z ostalimi evropskimi državami. Tako nasprotuje možnosti, da bi bili vsi zdravniki v javni mreži zasebniki in to primerja z zasebnimi sodniki s koncesijo. Pri tem pa je opozoril, da zdravstveni sistem v nobeni državi, ki ima pretežno zasebno zdravstvo, ni učinkovitejši. Tako meni, da bi se v primeru dveh ekstremov, ko bi imeli bodisi izključno zasebno bodisi izključno javno zdravstvo, raje odločil za slednjega.
Keber je tudi opozoril, da belo knjigo zdravstvene reforme podpira 80 odstotkov državljanov, pozitivno pa so jo ocenile tudi številne mednarodne institucije. Ob tem je opozoril na krajše čakalne dobe za elektromagnetno resonanco, pri ortopedskih operacijah ter operacijah srca in sive mrene. Očitke o podaljšanju čakalne dobe za operacijo ščitnice pa je državni sekretar za zdravstveno varstvo Dorjan Marušič zavrnil s podatkom, da je bilo na daljše čakalne dobe pri operaciji benignih obolenj povečane ščitnice opozorjeno zgolj enkrat, medtem ko je bila na onkološkem inštitutu čakalna doba za operacijo tumorjev šest tednov in je primerljiva z drugimi evropskimi državami.
