Slovenija

Prenovljena Cukrarna stopila na novo pot

Ljubljana, 22. 09. 2021 10.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
54

Nekdanja tovarna sladkorja oziroma Cukrarna v Ljubljani bo v petek začela pisati zgodbo na nov list papirja. Po desetletjih propadanja bodo v prenovljenem 200 let starem objektu zopet zaživele kulturne, razstavne in izobraževalne vsebine. Danes so na to temo v njej pripravili prvo novinarsko konferenco. Predstavniki iniciative Ljubljana Odprto Mesto pa so ob tej priložnosti spisali javno pismo s 150 podpisniki, ki se kritično opredeljujejo do tega projekta Mestne občine Ljubljana.

Prenovljena Cukrarna. Prenova se je začela 10. oktobra 2018. Rok za dokončanje del pa se je zamaknil za 7–8 mesecev.
Prenovljena Cukrarna. Prenova se je začela 10. oktobra 2018. Rok za dokončanje del pa se je zamaknil za 7–8 mesecev. FOTO: Damjan Žibert

Skoraj 200 let stara stavba je propadala praktično od začetka 20. stoletja. Njena moč in pomen sta usihala zelo počasi. Skozi leta se je pojavljalo več idej, kaj bi lahko v stavbi zaživelo. Konec 80. let so celo nameravali v njej urediti nakupovalni center. Nekateri so menili, da bi jo bilo bolje porušiti in na prostoru zgraditi nekaj novega. A stavbo so nato v 90. letih spomeniško zaščitili. Ideja, da bi bil tukaj prostor za kulturo in izhodiščna točka za urbanizacijo tega dela mesta, pa je dozorela šele v zadnjem desetletju, o čemer smo pred časom podrobno pisali.

'Galerija Cukrarna zapolnjuje infrastrukturno in do neke mere vsebinsko vrzel za večje razstave v mestu Ljubljana'

O pomenu Cukrarne v širšem kontekstu je na današnji novinarski konferenci spregovorila Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana (MOL). Po njenih besedah je Cukrarna v današnji podobi del premišljene kulturne politike, saj je MOL že leta 2008 sprejela prvi strateški dokument, ki govori o strategiji razvoja kulture kot tudi o kulturnih politikah v mestu. Celotno območje – od centra Rog do Galerije Cukrarna – želijo regenerirati s kulturo in s pomočjo umetnosti ter skupnostnimi prostori. 

Ko je pojasnila, bo pri tem sodelovalo ogromno deležnikov, ki so po svoji naravi zelo raznoliki. "Od posameznikov in posameznic, umetnikov in umetnic, ustvarjalk in ustvarjalcev, javnih kulturnih zavodov – ne samo kulturnih, ampak tudi drugih – nevladnih organizacij in drugih deležnikov. Posebno mesto tukaj dobivajo tudi mladi ustvarjalci in za njih se odpirajo nove priložnosti. Poudarek ni samo na programih, ampak tudi na samih fizičnih objektih, kako osmišljamo programsko ponudbo tudi na prostem – od prenovljenega Prekmurskega trga do parka na Ambroževem trgu in Poljanskega nasipa," je naštela in dodala, da bodo to uresničevali skozi vizualno umetnost in tako oblikovali kulturno industrijo.

Ta prostor na MOL razumejo kot inovativni način povezovanja umetnosti in okoljskih tematik z namenom ustvarjanja prepoznavnega mestnega območja. "Galerija Cukrarna zapolnjuje vrzel, predvsem infrastrukturno, do neke mere tudi vsebinsko, za večje razstave v mestu Ljubljana," je strnila in dodala, da program, ki je pripravljen, obeta, da Cukrarna postane tudi ena izmed najpomembnejših točk umetnosti v Sloveniji in širši regiji.

Cukrarna bo ponujala vpogled v sodobno umetnost.
Cukrarna bo ponujala vpogled v sodobno umetnost. FOTO: Damjan Žibert

Dobrih 23 milijonov evrov vreden projekt

Vodja službe za razvojne projekte in investicije na MOL Meta Gabron je orisala glavne mejnike pri investicijskih aktivnostih in gradbenih delih. Po njenih besedah je bilo projekt mogoče uresničiti zgolj zaradi trdne namere MOL, da oživi opuščeno območje Cukrarne in s tem vzpostavi novi mestni javni prostor. Ključni premik je po njenih besedah leto 2009, ko je MOL z Zavodom RS za varstvo kulturne dediščine ter širšo urbanistično in arhitekturno stroko pripravila strokovne podlage ter izvedla javni anonimni arhitekturni natečaj za celovito ureditev Cukrarne in Ambroževega trga z nabrežjem Ljubljanice. "Izbrana je bila najboljša rešitev avtorske skupine arhitektov Scapelab iz Ljubljane v kombinaciji s statičnim birojem ELEA iC," je pojasnila Gabronova.

Gradbeno dovoljenje za prenovo Cukrarne je MOL dobila leta 2014, nadaljnje tri leta pa so inženirji intenzivno pripravljali izvedbeno fazo projektne dokumentacije, občinske službe pa potrebne recenzije, revizije ter investicijske dokumente za izvedbo kandidature za dodelitev sofinancerskih sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada. "Spomladi 2018 smo z navdušenjem sprejeli sklep ministrstva za okolje in prostor o odobritvi finančnih sredstev v višini 13,5 milijona evrov," je dejala Gabronova. 

Sledil je javni razpis za izbor izvajalca gradnje. Izbrali so najugodnejšega ponudnika, podjetje Strabag, gradbene storitve. "Gradbo smo začeli oktobra 2018 in jo zaključili v manj kot treh letih," je povzela Gabronova. Dodala je še, da končni obračun izvedenih del še teče in bo pripravljen ob zaključku letošnjega leta: "Ocenjena končna investicija projekta je dobrih 23 milijonov evrov."

 

'Pri Cukrarni gre za popolnoma novo vsebino v stavbi, ki je ohranila famozni obod z več kot 350 okni'

Direktor Muzeja in Galerije mesta Ljubljana Blaž Peršin je izpostavil, da je Ljubljana na tak projekt čakala zelo dolgo časa: "Zadnji večji novi infrastrukturni projekt se je zgodil pred 40 leti, ko se je zgradil Cankarjev dom, kasneje smo priča zgolj prenovam in prizidkom. Pri Cukrarni pa gre za popolnoma novo vsebino v stavbi, ki je ohranila famozni obod z več kot 350 okni, notri pa je naseljena nova arhitekturna magična, hipnotična vsebina."

Prav ta dvopolnost po besedah Peršina razkriva, kaj se bo v prihodnosti v Cukrarni dogajalo. "Gre za pomen sodobnih umetniških praks. To ne bo muzej, to bo platforma povezovanja, prikazovanja. Ne samo razstavljanja, prikazovanja sodobne umetnosti v dramaturškem smislu na različne načine. Sodobna umetnost danes potrebuje določeno infrastrukturo, na podlagi katere udejanja svoja znanja, kreacije in napore," je prepričan. 

Kot je pojasnil, je bilo diskusij s predstavniki različnih umetniških sfer veliko. Poskušali so izluščiti tisto, kar bo pomenilo novo priložnost za umetnike, tako domače kot tuje. Cukrarna bo delovala kot odprti javni prostor, znotraj katerega se bodo razvijale tudi kuratorske prakse. Povezovala se bo z različnimi festivali, umetniki, neodvisno sceno, je naštel Peršin.

Ob tem je izpostavil, da je v projekt vsajena marsikatera želja snovalca sodobne umetnosti, da bodo umetniška vrata odprta – da bodo presojala kakovost z vključitvijo tudi tujih umetnikov in strokovnjakov. Prav tako so pomembni obiskovalci, saj so prav oni tisti, ki napolnijo prostor, je prepričan: "Gre za medgeneracijski dialog, za dostopnost razumevanja, kaj sodobna umetnost je in kaj pomeni v družbi, kakšna vprašanja in morda tudi odgovore ponuja." 

Direktor Muzeja in Galerije mesta Ljubljana Blaž Peršin je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da je Ljubljana na tak projekt čakala zelo dolgo časa, 40 let.
Direktor Muzeja in Galerije mesta Ljubljana Blaž Peršin je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da je Ljubljana na tak projekt čakala zelo dolgo časa, 40 let. FOTO: Damjan Žibert

15 del različnih umetnikov na prvi razstavi v Galeriji Cukrarna z naslovom Čudovitost spomina 

Umetniška vodja Galerije Cukrarna Alenka Gregorič, ki je pripravila Čudovitost spomina, je zadovoljna, da je pred štirimi leti dobila možnost, da lahko vstopi v ekipo snovanja zgodbe Cukrarne. Ker je bila del vseh zagat in svetlih plati pri nastajanju celote, je lahko vse, kot pravi sama, "vključila v neko juho kuratorske zgodbe"

Razmišljala je, da nas večina vidi Cukrarno kot hišo temnih zgodb, nesreč. "Po drugi strani jo vidimo zelo oranžno, ker nas je spremljala, ko je propadala, v opečnati barvi. Potem sem ugotovila, da se je vse obrnilo na glavo, saj je hiša postala bela. Arhitekti so mi rekli: Alenka, lahko jo razumeš tudi kot platno, ki ga je treba poslikati. Torej, opečnata barva gre v pozabo. Po drugi strani pa sem ugotovila, da je treba pobrskati po svetlih plateh in zgodbah, ki so se dogajale v Cukrarni. Verjamem, da sta tudi Dragotin Kette in Josip Murn spila kakšen kozarček in se imela lepo, ko so se v kantini pogovarjali o poeziji, prozi in še čem," se je nasmehnila, ko je povzela, kakšni so bili temelji za nastanek prve razstave v novi Cukrarni.

Razmislekom je sledila raziskava: kaj vemo o Cukrarni, kaj mislimo, da vemo o njej, kako razmišljamo, ko pomislimo na Cukrarno, in kaj pričakujemo od nje. "Oblikovali smo fokusne skupine, v katerih so sodelovali kolegi iz javnih zavodov, nevladnih organizacij in najpomembneje – umetniki. Z njimi smo se pogovarjali, kaj Ljubljana potrebuje, kakšne so želje, kaj naj bi Cukrarna bila," je utemeljila. 

Iz skupka vseh misli, mnenj je Gregoričeva oblikovala svoj individualni pogled in pripravila prvo razstavo Čudovitost spomina. "Vsi sodelujoči umetniki so bili pripravljeni stopiti v nekakšna zavezništva z nami, kar pomeni, da ne bomo pokazali njihovih del samo na tej razstavi, ampak smo jih povabili, da z nami 'mislijo Cukrarno'. Razmišljajo, kaj bi Cukrarna lahko bila ali bi morala biti kot sodobna institucija umetnosti. Zanimiva so gledišča. Umetniki iz lokalnega prostora vidijo Cukrarno povsem drugače kot umetniki iz Brazilije, Amerike," je pojasnila. 

V prvo razstavo je vključila 15 del oziroma kot pravi: "15 različnih pozicij, različnih pogledov, ki se ukvarjajo s kolektivnim pa tudi individualnim spominom – kot okruškom, ki je del nekega spomina. S spominom, ki nas definira in usmerja našo prihodnost."

Umetniški pogled na sodobno zasnovo Cukrarne.
Umetniški pogled na sodobno zasnovo Cukrarne. FOTO: Damjan Žibert

Vsi se ne strinjajo z vizijo nove Cukrarne 

Iniciativa Ljubljana Odprto Mesto je v javnem pismu s 150 podpisniki izrazila svoje nestrinjanje z vsebinami, ki se bodo odvijale v njej, češ da gre za reprezentativno razstavno galerijo, namenjeno umetninam in umetnikom velikih dimenzij. Predstavniki iniciative pravijo: "Cukrarna naj bi bila prostor za reprezentacijo umetnosti. Vprašanje pa je, katere umetnosti? MOL namreč vzporedno s prenovo Cukrarne sistematično ukinja vse pogoje, v katerih lahko umetnost sploh nastaja. Avtohtona, samonikla, partikularna umetnost in kultura potrebujeta neodvisne prostore brez programskih zahtev, razpisov, kuriranja, usmerjanja od zgoraj. Potrebuje prostore, kjer se lahko formira skupnost in kjer lahko zrastejo ideje."

Menijo tudi, da medtem ko se umetniki komaj prebijajo skozi krizo, MOL plačuje palačo umetnosti: "Ne glede na zagotavljanja piarovcev MOL-a, kako bo nova galerija izboljšala položaj ustvarjalcev, to iz programa in načina upravljanja ni razvidno. Tudi v tej luči je jasna upravljavska logika MOL: najprej beton, nato vsebina. Gradbene investicije, ne pa potrebe in predlogi ljudi, so tiste, ki narekujejo urbanistično politiko in njene prioritete, kljub temu da se je o tovrstni 'kulturni strategiji' negativno opredelila tudi komisija za izbor EPK. Da bi bila zavrnitev s strani komisije EPK trenutek streznitve za Oddelek za kulturo MOL, ni vidno."

Pravijo, da je Cukrarna nova hiralnica kulture, saj je gradnja takega objekta, ki bo v prvi vrsti namenjen tujim ustvarjalcem in obiskovalcem, v času vsesplošne pavperizacije domačih kulturnih ustvarjalcev, po njihovih besedah potemkinovsko zakrivanje realnega socialno-ekonomskega stanja v kulturnem sektorju: "Perspektiva, ki ločuje staro neugledno Cukrarno od sodobne elitne palače, je več kot očitno razredna. Če bi želeli na kulturnem oddelku MOL dejansko vzdrževati zgodovinsko kontinuiteto mogočne stavbe, bi ta morala ponuditi socialna stanovanja ter brezplačne ali vsaj cenovno dostopne produkcijske prostore za kulturo in umetnost. Namesto tega pa se ohranja kontinuiteta mestne kulturne politike, ki temelji na infrastrukturnih investicijah, prek katerih se brez težav obrača denar, ustvarjalkam in ustvarjalcem pa se namenja drobtinice."

Na očitke iniciative se je na današnji novinarski konferenci odzval Peršin, ki meni, da je deliti nauke, še preden Cukrarna zaživi, problematično. Zatrdil je, da je v navedbah iniciative precej neresnic in da je njena trditev, da nočejo sodelovati z umetniki, neumestna pripomba.

Z njim se je strinjala Demšičeva, ki je dejala, da je iniciativa svoje opazke napisala površno. Po njenih besedah ima namreč sleherni možnost sodelovati. Zato meni, da kakorkoli bi že oblikovali projekt oz. karkoli bi naredili, bi bilo tako ali tako narobe. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (54)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kuli997
23. 09. 2021 10.11
Bo nastal kakšen novi Cankar! :)
User1538643
22. 09. 2021 21.41
-1
Mari ni to center moči iz filma "Ekvilibrij"?
Spužva
22. 09. 2021 21.41
-3
U Metelkovi bo pa menda centar udruženih republjika. Gradila bo Zokijeva Electa 🤣🤣🤣
User1538643
22. 09. 2021 21.38
-4
Vgradili so premajhna okna, ki niso v sorazmerju s fasado. To se lako popravi, in sicer tako, da se nariše 10 cm rjavi ali beli okvir okoli oken.
Sexy_Smart_Guy
23. 09. 2021 10.38
Arhitekti verjetno vedo, kaka okna vgraditi v objekt.
Da se mene pita..
22. 09. 2021 21.18
+1
Brezdomci in dilerji so ogorčeni,izgubili so zatočišče.
milan-hisan
22. 09. 2021 20.27
-2
Saj samo 10 odstotkov .... Kajne Zoran?
Hasi
22. 09. 2021 20.16
-1
Samo cesto pred cukrarno odprite nazaj... zakaj zapiramo ceste in to izven centra....
Kana-1
22. 09. 2021 19.45
+7
Cena obnove in rednega obratovanja je poletela v višave..
gile99
22. 09. 2021 20.56
-1
Tajkun Pirc Musar
22. 09. 2021 19.43
-1
Za bedarije se vedno najde denar. Žal.
Metalllca
22. 09. 2021 19.36
+2
Ker vsi v stroki jokcajo, kako vsega ni, zakaj niso tle namest kulture odprli začasno Kovid bolnico?
Samo gasssss...
22. 09. 2021 19.29
+1
Pa ljudje božji pa za ta denar bi lahko bolnico postavili, če že ne stanovanjsko naselje za mlade družine.
flexilbe principles
22. 09. 2021 19.07
+1
Draga Iniciativa Ljubljana Odprto Mesto, j***te se. Pač ni po vaše. Sprijaznite se.
Wahl
22. 09. 2021 18.45
+8
Tokrat presenečen kako so izpeljali projekt obnove. Vse pohvale.
E10
22. 09. 2021 18.40
-6
Duhamorna stavba, že gledat je težko to gmoto. Tam bi raje postavili bolnišnico, kar bi bilo edino smiselno
pozzo
22. 09. 2021 18.39
+1
Jao Mirko ga pa pihneš.
pavliVIDA
22. 09. 2021 18.06
+6
Čudovito. Ljubljana ima končno velik prostor za razstave in nov pokrit javni prostor za vse <3
Geres
22. 09. 2021 18.06
+18
Parkrat na teden grem mimo Cukrarne. Prenova je bila res izpeljana vrhunsko.
mike1968
22. 09. 2021 18.03
-3
A ne bi raje dva doma za ostarele zgradili?!?
pavliVIDA
22. 09. 2021 18.07
+4
Houdor
22. 09. 2021 17.48
-1
tovarna cukra
tarzan13
22. 09. 2021 17.48
+4