Po zahtevnem letu za novinarstvo znani dobitniki letošnjih Čuvajev

"Če je porota že lani ugotavljala, da je bilo to izredno težko leto za novinarstvo, je letos zaključila, da je bilo leto 2021 še bolj zahtevno. Novinarji so bili v tem letu prisiljeni delati v čedalje bolj sovražnem okolju. Napadale so jih elite, jih krivile za potek epidemije, napadala pa jih je tudi javnost. V družbi so se vrstili protesti, z novinarji so posamezniki tudi fizično obračunavali. Javni mediji so bili izpostavljeni pritiskom brez primere," so v sporočilu za javnost ugotovitve porote strnili v Društvu novinarjev Slovenije.

Dodali so, da je v teh izrednih razmerah poroto presenetilo število in kakovost poslanih predlogov. To kaže na veliko prilagodljivost in odpornost slovenskega novinarstva, obetajoča pa je tudi vsakoletna bera debitantov, so navedli.

Porota, ki so jo sestavljali predstavniki društva in javnosti, je najžlahtnejšo nagrado letos namenila novinarki Večera Gloriji Lorenci. Kot so med drugim zapisali v obrazložitev, je razpon njenih vlog izjemen in gre vse od dobre in občutljive poslušalke široke palete različnih intervjuvancev, pripovedovalcev in razlagalcev do raziskovalke in odkrivalke očem nevidnih in odrinjenih tem. "Njen novinarski opus je s svojo izjemnostjo in neverjetnim razponom tem postal sestavni in nepogrešljivi del slovenskega novinarstva."

Čuvaja za izstopajoči novinarski dosežek je prejelo uredništvo Slovenske tiskovne agencije. Med drugim zato, ker so njegovi člani v razmerah, ki so zaradi epidemije in predsedovanja Slovenije Svetu EU že same po sebi zahtevne kljub vladni zaustavitvi financiranja javne službe "314 dni zmogli obdržati servis na visoki ravni z visoko produkcijo, a kar je še pomembneje, z visoko kakovostjo". "Gre za skupinski projekt. Ekipno delo, ki se odraža na vsakem koraku. (...) Ker so skupaj ne samo zdržali, ampak navduševali."

Za izstopajoči novinarski dosežek je porota s Čuvajem nagradila tudi novinarko Televizije Slovenija Ksenijo Horvat, novinarja Dela Petra Žerjaviča in novinarko Večera Ano Lah.

Horvatova, ki že vrsto let postavlja standard izvrstnega, sproščenega televizijskega intervjuja, je v zadnjem letu gostila številne doktorje znanosti različnih strok in tehtne premišljevalce našega vsakdana, pripravila pa je tudi dve odmevni oddaji o javnih televizijah.

Žerjavič je na mestu dopisnika iz Bruslja v Slovenijo prinašal odmev EU. "Njegovo kroniranje dogajanja v Bruslju je jasno, umirjeno in vselej postavljeno v kontekst – v maniri najboljših žurnalistov stare šole," navaja porota v obrazložitvi.

Lahova pa si je nagrado prislužila z zgodbami o dogajanju na prašičji farmi Ljutomerčan, s katerimi je odstrla pogled v izjemno krutost industrijske živinoreje. Ukrepala sta ministrstvo za kmetijstvo in pristojna inšpekcija.

Porota se je odločila podeliti tudi pohvalo Domnu Saviču, ki sistematično spremlja in preiskuje oglaševalske prakse državnih institucij in podjetij v državni lasti.

Na področju novinarske fotografije je Čuvaja za najboljšo posamično fotografijo prejel Nik Erik Neubauer za portret policista z zamegljenim vizirjem. Najboljšo reportažo pa je ustvaril Tamino Petelinšek, sicer fotoreporter STA, ki je v objektiv ujeto zgodbo o menihih iz samostana Pleterje objavil v National Geographic Slovenija.

Debitantka leta je postala novinarka Vala 202 Uršula Zaletelj, ki kljub mladosti ustvarja in soustvarja prepoznavne radijske rubrike in oddaje, med njimi so Liki, Jezikanje in Rožnata dolina.

Za drugega debitanta leta pa porota prvič ni izbrala posameznika, ampak celotno redakcijo, in sicer Univerzitetno redakcijo Radia Študent, ki jo je prepričala z angažiranostjo in raznolikostjo. Njene članice in člani so Jernej Meden, Živa Šketa, Lori Šramel Čebular, Hana Radilovič in Alja Pehar.

Porota sicer tudi letos ni dobila nobenega predloga, ki bi ustrezal definiciji multimedije.

Nagrade Čuvaj/Watchdog so stanovske nagrade, ki jih vsako leto podeljuje novinarska skupnost. Običajno je podelitev novinarskih nagrad kronala novinarski festival Naprej/Forward, ki pa so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili na prihajajočo pomlad, ko je, če bodo razmere to dopuščale, predvidena tudi podelitev oziroma predaja nagrad letošnjim, pa tudi lanskim nagrajencem.