'Cvetje spregovori tudi, ko besede utihnejo': kakšni so valentinovi trendi?

Bi za umetniški šopek namenili 80 ali celo 100 evrov? Morda tudi več? Če bi kdo pomislil, da v Sloveniji pa toliko za rože le ne namenimo, bi se motil. Tudi po več kot 200 evrov nekateri odštejejo za sporočilo, zapisano v obliki cvetnega aranžmaja. No, seveda pa lahko zanj odštejemo tudi bistveno manj. Cene so odvisne od marsičesa - od zahtevnosti, materialov, cvetlic, okrasja ... pa seveda tudi od cen na trgu.

Slednje vpliva tudi na prodajo. "Hortikultura je taka dejavnost, ki jo ljudje ne potrebujejo nujno za svoje življenje. Ko torej gospodarstvo zaniha, ko se pokaže možnost kakšne krize, se to zelo hitro odrazi na področju hortikulture. To je dejstvo, teh valovanj smo navajeni," pravi vodja središča za vseživljenjsko učenje v Biotehničnem centru Peter Ribič, ki je v Naklem pripravil že tradicionalni dogodek "Trendi v floristiki".

Vendar pa je Ribič ob tem jasen - cvetje ne bo šlo nikoli iz mode, s tem pa tudi delo cvetličarjev ne. "S cvetjem izražamo čustva, pa naj bo to veselje, žalost, ljubezen ali kakšno drugo. Cvetje je vedno tisti medij, ki je vmes. Zato lahko rečemo, da smo tudi cvetličarji in vrtnarji z ljudmi od rojstva do smrti - zraven smo, ko je treba zasaditi grob, ko se nekdo rodi, ko nekdo diplomira ..."

Z njim se strinja tudi Leja Brenkuš Porenta, diplomantka iz hortikulture na Biotehničnem centru, ki je Slovenijo zastopala na tekmovanju EuroSkills. "S cvetjem, šopkom ali lončnico lahko poveš marsikaj. Cvetje spregovori tudi takrat, ko besede utihnejo. Lahko se opravičimo, lahko čestitamo, povemo, da imamo nekoga radi ali da smo nanj ponosni," pove.

Zato se cvetje tudi daje ob različnih trenutkih. "Tako je že od pamtiveka in zdi se mi prav, da se to ohranja," meni. Ribič pa dodaja, da je cvetje povezano tudi s kulturo: "Bodisi s katoliško ali kakršnokoli drugo, ki nekako narekuje rabo cvetja. In prav je tako."

Tako kot so za pogrebe značilni pogrebni venci, tako si tudi poroke skoraj ni mogoče več zamisliti brez poročnega šopka. Cvetje je namreč del tradicije, zadnja leta pa vse bolj tradicionalno postaja tudi praznovanje valentinovega.

Valentinovo ima na Slovenskem že dolgo tradicijo, vendar je imelo v preteklosti precej drugačen pomen, kot ga ima danes. Po ljudskem izročilu je bil Valentin znan kot prvi pomladni svetnik, ki naj bi prinašal ključ do korenin in tako naznanjal začetek pomladnih opravil. Po starem kmečkem koledarju so se na ta dan začela tudi prva dela v vinogradih in na vrtovih. Na ta dan pa naj bi se snubile tudi ptice, ki se pregovorno ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo. Dan tako simbolično napoveduje prebujanje narave in nove začetke.

Kot praznik zaljubljencev se je sicer valentinovo uveljavilo šele v modernem času. Takšno razumevanje praznika, povezano z izkazovanjem ljubezni in romantičnimi gestami, se je k nam razširilo iz zahodnoevropskih držav, danes pa predstavlja predvsem dan, namenjen praznovanju ljubezni in naklonjenosti med partnerji, ki si jo izkazujejo tudi z darili - najpogosteje s čokolado in rožami.

In kakšni so letošnji trendi za valentinovo? Svetovni podprvak v floristiki 2025 Gabor Nagy je dejal, da v ospredju še vedno ostaja tista brezčasna valentinova klasika - rdeče vrtnice. "Kljub temu pa so kupci iz leta v leto bolj odprti tudi za druge vrste cvetja, predvsem v rdečih odtenkih. Tisti, ki jim rdeča barva ni všeč, se medtem odločajo za rožnate odtenke. V splošnem pa kupci za valentinovo še vedno najpogosteje izbirajo šopke v rdečih tonih," pravi.

Z njim se strinja tudi Brenkuš Porentova. "Valentinovo je načeloma res ta klasika - vse je v rdečem, zato se tudi cene rdečega cvetja v tem času precej dvignejo. Še vedno je najbolj popularna prav rdeča vrtnica, čeprav je zanimanje veliko tudi za rdeče tulipane," dodaja. Valentinovo je namreč čas pomladi, "ko se pojavi prav ta cvetlica, nato pa še rdeča valentinova barva - idealna kombinacija".

Tistim, ki si ne želijo klasike, pa medtem priporoča nežnejše tone oz. osebni pristop. "Šopek naj izbere na podlagi tega, kaj je osebi všeč. Naj bo primeren njenemu karakterju, načinu oblačenja ipd.," svetuje.

In za tiste, ki iščejo neko sporočilo v cvetju? Sogovornica poudarja, da se ta v različnih državah in kulturah spreminjajo. "Nekaterim na primer rumena vrtnica predstavlja znak ljubosumja ali nevoščljivosti, spet drugim ta sončna barva predstavlja veselje. Zato je to odvisno od vsakega posameznika in od tega, kakšen pomen posameznik cvetu pripisuje," poudarja.

Seveda pa rože niso rezervirane zgolj za ženske. Kot poudarja Brenkuš Porentova, se včasih moški še veliko bolj razveselijo cvetja kot ženske. "Če bomo torej ženske v času 8. marca dobile cvetje, ne smemo pozabiti tudi na dan mučenikov in na moške. Tudi oni so namreč veseli te malenkosti, ki jo dobijo," je prepričana.

In kakšni so letošnji trendi v floristiki? Se ti nagibajo bolj k ekstravagantnim ali bolj naravnim, manjšim šopkom? Nagy pravi, da je vse odvisno od posamezne stranke. Kot pravi, gredo tudi v njihovi cvetličarni še vedno precej v promet klasični šopki, a prihajajo tudi stranke, ki si želijo nekaj posebnega.

"Ker sodelujem z različnimi pridelovalci in lahko dobim redkejše cvetje, v aranžmaje pogosto vključim nekaj unikatnega. Veliko strank mi zaupa in mi prepusti ustvarjalno svobodo, medtem ko druge še vedno želijo tradicionalne aranžmaje," pove.

Kar zadeva barve, so vsako leto priljubljene sezonske barve, poleg njih pa tudi trendne barve leta. Letos je to bela barva. Pri porokah, denimo, bodo neveste, ki sledijo trendom, pogosteje izbirale bele cvetlične aranžmaje in manj pisane kombinacije.

Ocenjuje sicer, da se floristika iz leta v leto vse bolj osredotoča na okolju prijazne aranžmaje in naravne oblike. Po njegovih besedah se tako trendi vse bolj usmerjajo v uporabo naravnih materialov, zmanjševanje plastike in drugih okolju manj prijaznih materialov.

Z njim se strinja tudi Ribič, ki ob tem dodaja tudi spremembe v tehnikah ustvarjanja cvetnih aranžmajev. "Če smo v preteklosti predvsem z veliko količino cvetja naredili neko impresijo, se danes uporablja številne druge anorganske materiale - od slamic do kartonastih podstavkov, vezic oz. drugih dodatkov. Marsikdo bi rekel, da so zaradi tega aranžmaji, dekoracije, šopki bolj zračni," opiše.

Podobno je tudi na različnih prvenstvih poudarek tudi na tehniki - žičenja, lepljenja, uporabe drugih materialov ... Se pa stili razlikujejo tudi od države do države - na Nizozemskem tako še vedno uporabljajo velike količine cvetja, velike šopke, severni del Evrope in stil mlajših generacij pa "je vse bolj prečiščen, vsebuje elegantne linije". Slovenija je po njegovi oceni stičišče obeh stilov.

V vsakdanji rabi medtem opaža predvsem zmanjševanje količine pri poročni in žalni floristiki, po drugi strani pa sicer nekoliko počasnejše, a opazno naraščanje porabe cvetja. Med slednjimi našteje prav valentinovo, 8. marec, rojstnodnevne šopke itd.

Tudi zato je prepričan, da priljubljenost cvetja ne bo nikoli "izumrla". "Kulturo je zgolj treba gojiti, ljudi učiti in jih ozaveščati. Nenazadnje je prav cvetje in rastlinje tisto, kar lepša naš vsakdan, naše življenje. Je le pika na i pri vsem ostalem, kar se nam lepega dogaja."