FOTO: Ob cvetni nedelji pripravili 71 metrov dolg snop

Zunanje znamenje cvetne nedelje so vejice oljk ali drugega zelenja, saj so se katoliški in evangeličanski verniki danes spomnili Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Te so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Zelenje predstavlja tudi rodovitnost in življenje, oljka, ki jo tudi uporabljajo v butarah, pa je simbol miru in sprave.

V katoliških cerkvah so tako pred mašami potekale procesije z zelenjem, ki so ga verniki prinesli k blagoslovu. Kot pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci, obredi cvetne nedelje izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so jih poznali in opisali že v 4. stoletju.

Ob cvetni nedelji pa so v naselju Gradišče pri Slovenj Gradcu vnovič pripravili veliki snop (kot butari rečejo Korošci). Letošnji je bil dolg kar 71 metrov, tehtal pa je čez 700 kilogramov. Ogledate si ga lahko v spodnji fotogaleriji:

Simbol zelenja, ki ga sicer ne blagoslavljajo, je za cvetno nedeljo značilen tudi v Evangeličanski cerkvi na Slovenskem. Tako so po cerkvah danes pripravili oljčne vejice, ki so jih verniki ponesli v domove.

Mašo daroval tudi papež

Ob cvetni nedelji pa je papež Benedikt XVI. daroval mašo na Trgu sv. Petra v Rimu. Okoli 60.000 vernikom, ki so se z oljčnimi in palmovimi vejicami zbrali na trgu, je sporočil, naj lepoto sveta z njegovimi različnimi ljudmi in kulturami opazujejo z modrostjo in ljubeznijo.

Cvetna nedelja je sicer vsebinsko povezana z velikonočnim tridnevjem. Pri slovesnostih bodo namreč danes prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.

Pravoslavni kristjani pa bodo cvetno nedeljo in veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja letos obeležili teden dni pozneje. Tako bodo takrat praznovali tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.