Praznik, ki je znan tudi pod imenom cvetnica, predstavlja spomin na palmove veje, ki so jih ljudje lomili in postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom; ta je prišel v Jeruzalem in tu doživel navdušen sprejem. Verjetno pa je obredje povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali "sveto" rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen.
Obred na cvetno nedeljo se začenja z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi verniki nesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki izbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah in ga blagoslovljenega nesejo domov. V cerkvi je nato med mašo slovesno branje ali petje pasijona, namreč odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob.
Blagoslovljene butare uporabljajo po Sloveniji v različne namene. Prekmurci imajo prasnec za svetinjo; z njim obhodijo domačijo, dotakniti se ga morajo bolniki. Ljubljanske butarice se v novejšem času uporabljajo za sobni okras, na deželi pa imajo butarice tudi statusni pomen; večjo in lepšo, kot jo je neka družina nekdaj imela, več je veljala.
V velikem tednu, ki napoveduje največji krščanski praznik, veliko noč - ta bo letos v nedeljo, 27. marca -, bodo v Sloveniji potekale vsakoletne slovesnosti. Na veliki četrtek, ki je spomin na zadnjo večerjo, bodo za tri dni v vseh cerkvah utihnili cerkveni zvonovi. Veliki petek, ki simbolizira dan, ko naj bi Jezus Kristus umrl, je edini dan v letu, ko v cerkvah ni maše. Ponekod se je na ta dan, ki je tudi najstrožji postni dan, že začelo praznovanje; nekdaj kmetje vsaj tri dni niso delali na polju, ker so bili prepričani, da bi v primeru dela naredili njive nerodovitne.
V soboto dopoldne so po Sloveniji po mnogih hišah jedli znamenito postno jed alelujo, po sobotnem kosilu pa so nesli v cerkve blagosloviti velikonočne jedi: velikonočne pirhe, simbol Kristusovega vstajenja, prekajeno svinjino, osoljeno govedino, hren in kolač. Velikonočni nedelji sledi veliki ponedeljek, v Sloveniji prav tako dela prost dan, naslednja nedelja pa je bela nedelja.
